V energetsko intenzivnih podjetjih vse glasneje opozarjajo na neugodne posledice novega sistema obračunavanja omrežnin. Čeprav so porabo električne energije zmanjšala, se jim stroški vseeno zvišujejo.
Po poročanju portala Info360 podjetja kot sta Skupina SIJ in Steklarna Hrastnik beležijo znaten porast stroškov za energente, pri čemer ministrstvo za zdaj še ne ponuja konkretnih rešitev.
Na Gospodarski zbornici Slovenije in Energetski zbornici opozarjajo, da energetsko intenzivna podjetja v Sloveniji za električno energijo plačujejo približno petino več kot znaša povprečje v Evropski uniji. Več podjetij je že moralo znižati ali ukiniti sponzorske pogodbe z lokalnimi partnerji, ponekod pa so bila neizogibna tudi odpuščanja.
V Skupini SIJ, enem ključnih domačih industrijskih akterjev, so za Info360 izpostavili, da jih visoki stroški energentov postavljajo v vse težji konkurenčni položaj. V letu 2024 je delež teh stroškov v prihodkih skupine znašal 10,1 odstotka oziroma 106,7 milijona evrov. Ob tem opozarjajo še na breme emisijskih kuponov, ki dodatno vplivajo na poslovanje evropskih proizvajalcev.
V podjetju poudarjajo, da se kljub umiritvi trga po energetski krizi leta 2022 cene energentov še vedno gibljejo dva- do trikrat višje kot pred krizo. Novi sistem omrežnin pa je, kot dodajajo, zadeve še dodatno poslabšal.
V Steklarni Hrastnik ena peč ustavljena, nadaljnje elektrifikacije ni
Kot poroča Info360, je tudi Steklarna Hrastnik ena od tistih, ki so jih spremembe močno prizadele. Stroški električne energije so se od novembra 2024 zvišali za približno 30 odstotkov, čeprav je bila poraba zmanjšana. Po njihovih ocenah bi bili stroški pri porabi iz let 2022 ali 2023 višji kar za 50 odstotkov.
“Nova metodologija tako znatno omejuje naše možnosti za energetski prehod in uvajanje trajnostnih tehnologij,” so poudarili v podjetju za Info360. Vlaganje v energetsko učinkovitost se sicer nadaljuje – v letu 2023 so postavili prvo hibridno peč – a novi sistem obračunavanja stroškov elektrike podjetje odvrača od nadaljnje elektrifikacije.
Zaradi zmanjšanega povpraševanja so v tovarni ustavili peč Vitrum, ena od dveh peči bo tako mirovala vse leto. Čeprav odpustov trenutno ne načrtujejo, v podjetju opozarjajo, da bodo sistemski ukrepi srednjeročno lahko ogrozili konkurenčnost industrijskih obratov, ki delujejo neprekinjeno in se težko prilagajajo kot gospodinjstva.
UKC Ljubljana: za omrežnino več kot dvakrat višji stroški
Višje stroške zaradi novega sistema omrežnin beležijo tudi v javnem sektorju. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so za Info360 pojasnili, da so se izdatki za omrežnino v obdobju od novembra 2024 do danes povečali za kar 128 odstotkov v primerjavi z enakim lanskim obdobjem.
“Skupni stroški za električno energijo, ki vključujejo tako elektriko kot omrežnino, so se sicer znižali za 21 odstotkov, kar gre pripisati nižji ceni same elektrike,” je dejal Jure Dolinar, pomočnik direktorja za investicije in upravljanje s premoženjem v UKCL.
Po njegovih besedah porabo električne energije spremljajo v 15-minutnih intervalih, kar jim omogoča natančno prilagajanje zakupljene moči glede na dejanske obremenitve. Tako so preprečili dodatne stroške zaradi prekoračitev, a kljub temu je decembra račun za omrežnino na Pediatrični kliniki znašal skoraj pet tisoč evrov več kot leto prej.
Ministrstvo oblikuje ukrepe, a rešitve še ni
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so po poročanju Info360 potrdili, da so oblikovali delovno skupino, ki pripravlja mehanizem za zmanjšanje stroškov elektrike za industrijo. Poudarjajo, da gre za zahtevno vsebinsko področje, saj je novi okvir državnih pomoči industriji, ki ga je oblikovala Evropska komisija, kompleksen in zahteva sodelovanje več resorjev.
Presoja dokumenta je v pristojnosti ministrstva za finance, ukrepi pa tudi v domeni ministrstva za gospodarstvo. Kot navajajo, bodo tudi tokrat pristopili k rešitvam v sodelovanju z vsemi pristojnimi organi, pri čemer želijo zagotoviti ukrepe, ki bodo prilagojeni slovenskemu prostoru.
V drugih članicah EU so medtem nekatera podjetja že deležna olajšav v obliki davčnih ugodnosti, zgornjih omejitev cen energije ali neposredne finančne pomoči. V slovenskih podjetjih, kot poroča Info360, opozarjajo, da ne pričakujejo posebnih privilegijev, temveč zgolj enake pogoje kot drugod v Evropski uniji.
Foto: Vecteezy
