Iran je izrazil pripravljenost za obnovitev jedrskih pogovorov s ključnimi evropskimi državami – Francijo, Nemčijo in Združenim kraljestvom –, je potrdil iranski zunanji minister Abbas Araghči. Po njegovih besedah si strani prizadevajo uskladiti datum srečanja, kar bi lahko pomenilo premik iz dolgoletnega zastoja glede iranskega jedrskega programa in z njim povezanih zaskrbljenosti Zahoda.
Po navedbah iranskih medijev je Araghči v petek vzpostavil stike z visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve Kajo Kallas ter zunanjimi ministri treh evropskih držav. Dogovorjen naj bi bil tudi okvir srečanja, ki naj bi potekalo na ravni namestnikov zunanjih ministrov.
„Teheran ima tokrat močnejše izhodišče za pogajanja,“ je poudaril Araghči in dodal, da si Iran želi napredka, a ob ustreznih jamstvih.
Če bo dogovor uresničen, bi lahko znova vzpostavljena diplomatska komunikacija odprla vrata širšemu sodelovanju med Teheranom in Zahodom. Pogovori prihajajo v času občutljivega regionalnega konteksta, saj je za Iranom 12-dnevna vojna z Izraelom, v kateri sta tako Izrael kot Združene države Amerike izvedla napade na ključne iranske jedrske objekte.
Kot posledico teh dogodkov je Iran prekinil sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA), številni inšpektorji ZN pa so državo zapustili. Poškodbe jedrskih objektov po napadih, med drugim tudi na območju letalske baze Al Udeid v Katarju, ostajajo predmet ocene. Iranske oblasti so sporočile, da še vedno ne morejo opraviti pregleda poškodovanih lokacij.
Možnost ponovne uvedbe sankcij
Medtem so evropske države po poročanju tamkajšnjih medijev že opozorile na možnost ponovne uvedbe sankcij v okviru mehanizma „snapback“, določenega v sporazumu iz leta 2015, če Iran ne obnovi pogajanj.
Iranova pripravljenost za pogovore vključuje tudi možnost neposrednega dialoga z ZDA, vendar le ob ustreznih varnostnih zagotovilih. „Če ne bo več napadov na našo državo, je nadaljevanje pogovorov z Združenimi državami mogoče,“ je dejal Araghči.
V nagovoru tujim diplomatom v Teheranu je dodatno izpostavil, da mora v primeru nadaljnjih pogajanj obstajati jasna zaveza, da pogajalski proces ne bo znova pripeljal do vojaških obračunov.
Iran hkrati ostaja pri stališču, da se mora bogatenje urana nadaljevati na domačem ozemlju. To pa ostaja ključno vprašanje v sporu z Zahodom, saj uradniki v Washingtonu, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, poudarjajo, da takšno ravnanje predstavlja nedopustno tveganje za širitev orožja.
ZDA in obveščevalne agencije sicer ocenjujejo, da Iran od leta 2003 nima organiziranega vojaškega jedrskega programa, vendar bogatijo uran do 60-odstotne čistosti – kar pomeni le še tehnično kratko pot do ravni 90 odstotkov, primerne za izdelavo orožja.
Kljub mednarodnim napetostim in različnim ocenam o uspešnosti nedavnih napadov na iranske jedrske objekte je iranski predsednik Masoud Pezeshkian 7. julija zatrdil, da so napadi ZDA povzročili tolikšno škodo, da domače oblasti do danes še niso mogle dostopati do vseh prizadetih lokacij.
Foto: Pixabay
