Iranska revolucionarna garda je v nedeljo zagrozila s popolnim zaprtjem Hormuške ožine, če ameriški predsednik Donald Trump uresniči napovedane napade na iranske energetske objekte. Ožina po njihovih besedah ne bo ponovno odprta, dokler ne bodo obnovljene uničene elektrarne. Hkrati postavljajo rok – ključna pomorska pot mora biti v celoti odprta v 48 urah.
V izjavi, ki jo je predvajala državna televizija, je vojaški operativni poveljnik Khatam Al-Anbiya dejal: „Če se bodo grožnje Združenih držav Amerike glede iranskih elektrarn uresničile … bo Hormuška ožina popolnoma zaprta in ne bo ponovno odprta, dokler ne bodo obnovljene naše uničene elektrarne.“ Iranska revolucionarna garda ob tem dodaja, da bi ameriške vojaške baze v drugih državah postale „legitimne tarče“, podjetja z ameriškimi delnicami pa naj bi bila „popolnoma uničena“.
Promet skozi Hormuško ožino je že močno omejen. Po podatkih Kplerja znaša le še približno 5 odstotkov predvojnega obsega.
Na terenu se napadi stopnjujejo. Izrael je napadel most čez reko Litani v južnem Libanonu, nad območjem blizu Qasmiyeha se je po napadu dvignil dim. Izraelska vojska je nato sporočila, da je začela „širok val napadov“ na infrastrukturo Hezbolaha v južnem Libanonu, vključno z mostovi, ki jih skupina uporablja za logistiko.
Razorožitev Hezbolaha ostaja odprto vprašanje. Profesor bližnjevzhodnih študij na Ameriški univerzi v Parizu Ziad Majed opozarja, da je to za libanonske oblasti „izjemno težko“, saj se država po premirju z Izraelom leta 2024 sooča z nenehnimi napadi in hkrati z gospodarsko krizo.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom mesta Arad, ki ga je dan prej zadela iranska raketa, napovedal nadaljnje zaostrovanje. „Gremo proti režimu. Gremo proti IRGC, tej kriminalni tolpi,“ je dejal. Dodal je: „Osebno se bomo lotili njih, njihovih voditeljev, njihovih objektov, njihovega gospodarskega premoženja.“ Med tarčami iranskih napadov je bila tudi Dimona, kjer naj bi Izrael imel neprijavljeni jedrski arzenal, v napadih pa je bilo ranjenih več deset ljudi.
Diplomacija medtem išče izhod. Turški zunanji minister Hakan Fidan je v ločenih telefonskih pogovorih govoril z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghčijem, egiptovskim zunanjim ministrom Badrom Abdelattyjem, ameriškimi uradniki ter visoko predstavnico EU za zunanjo politiko Kajo Kallas. Govorili so o možnostih za končanje vojne med Iranom, Združenimi državami Amerike in Izraelom.
Iran je že nakazal možnost napadov na ključno infrastrukturo v državah Perzijskega zaliva, če bi prišlo do ameriškega napada na iranske elektrarne. Po opozorilih iz regije bi bil napad na obrate za razsoljevanje vode za te države „katastrofa“, saj so zaradi pomanjkanja naravnih virov pitne vode od teh sistemov neposredno odvisne.
