Eden najbolj prepoznavnih okusov Istre ima odslej tudi uradno evropsko zaščito. Evropska komisija je namreč v register geografskih označb uvrstila “Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir” ter mu priznala zaščiteno označbo porekla (ZOP). S tem se je tradicionalni sir uvrstil med proizvode, ki odražajo dolgoletno povezovanje in skupno kulturno krajino obeh držav. Na Ministrstvu za kmetijstvo so ob objavi uredbe poudarili, da gre že za peti skupni čezmejni proizvod Slovenije in Hrvaške.
Vlogo za zaščito so pripravili slovenski in hrvaški rejci drobnice. Na slovenski strani je sodelovala Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, na hrvaški pa Udruga uzgajivača istarskih koza i ovaca. Iz obeh organizacij so sporočili, da je bila zaščita rezultat večletnega povezovanja. „Gre za pomemben korak v ohranjanju skupne istrske sirarske dediščine,“ so navedli.
Registracija določa, da se Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir lahko proizvaja izključno iz mleka ovc, vzrejenih na območju slovenske in hrvaške Istre, vključno z otoki Cres, Lošinj, Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane in manjšimi nenaseljenimi otoki. Rejci ovc uporabljajo polekstenzivni način vzreje, ki temelji na paši na pašnikih z značilno obsredozemsko vegetacijo. Z ministrstva so poudarili, da „posebnosti okolja in prehrane živali odločilno vplivajo na lastnosti končnega izdelka“.
Lastnosti sira in zahteve glede zorenja
Istrski ovčji sir/Istarski ovčji sir je trdi, polnomastni sir v cilindrični obliki. Njegov premer znaša od 16 do 22 centimetrov, višina od 6 do 9 centimetrov, teža pa od 1,8 do 4,5 kilograma. Zoreti mora najmanj 60 dni. Sir ima približno 60 odstotkov suhe snovi, kar omogoča shranjevanje pri temperaturah do 19 stopinj Celzija.
V opisu so pristojni navedli, da ima sir gladko skorjo limonino rumenih do temno rumenih odtenkov, prerez pa je slamnato do zlato rumen. Praviloma je zaprt, lahko pa vsebuje manjše, enakomerno razporejene odprtinice. Na ministrstvu so dodali, da je sir „polnega, hranljivega okusa, z izrazito slanostjo in pikantnimi notami“, zelo zrele različice pa se „med uživanjem topijo v ustih“.
Pakiranje le znotraj območja zaščite
Da bi ohranili sledljivost in pristnost, mora tudi pakiranje potekati znotraj zaščitenega geografskega območja. Pakiran sir je označen z enotnim znakom, ki potrjuje skladnost s pravili ZOP.
Preden pridelovalci začnejo s proizvodnjo, morajo pridobiti certifikat o izpolnjevanju vseh pogojev. Na ministrstvu so poudarili, da takšen nadzor „zagotavlja enotno raven kakovosti in preprečuje zlorabe zaščitenega imena“.
[Foto: Pixabay/fotografija je simbolna]
