Italija in Grčija sta v zadnjih tednih okrepili opozorila pred naraščajočo varnostno grožnjo, ki prihaja iz Libije, pri čemer opozarjata na vse večjo vlogo Rusije in Turčije. Kljub opozorilom pa odziv evropskih in zavezniških držav ostaja medel, poroča Politico.
“Ne osredotočajte se toliko na Ukrajino, da spregledate resne grožnje evropski varnosti v Libiji” – to je glavno sporočilo iz Rima in Aten, ki poskušata preusmeriti pozornost zaveznikov v EU in Natu proti Severni Afriki. Po poročanju Politica Italija vse bolj opozarja na rusko vojaško navzočnost, vključno z možnostjo nove pomorske baze v Tobruku, medtem ko Grčija pozorno spremlja morebitne dogovore med Libijo in Turčijo glede pomorskih meja.
Grške oblasti so že konec junija v Sredozemlje napotile dve vojni ladji, ki patruljirata v vodah, kjer naj bi se Turčija in Libija pogajali o energetskih conah, vključno z območji južno od Krete. Grčija te dogovore ocenjuje kot nezakonite.
“Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je Libijo označil za ‘nujni problem, ki ga mora Evropa obravnavati skupaj’,” poroča Politico. Kljub temu se je evropska diplomatska pobuda prejšnji teden končala z incidentom v Bengaziju, kjer so lokalne oblasti komisarja EU za migracije Magnusa Brunnerja razglasile za “nezaželeno osebo” in delegaciji naročile, naj zapusti območje.
Evropski diplomat, ki razmere spremlja od blizu, je za Politico dejal: “Vloga Rusije v Libiji nenehno narašča, uporablja jo kot središče svoje afriške strategije.” Ob tem je dodal, da tihotapske mreže, povezane z libijskimi oblastmi, Moskvi pomagajo pri izogibanju sankcijam in pretvarjanju migracij v orožje.
Migracijski pritisk narašča, Atene začasno ustavile obravnavo prošenj za azil
V Grčiji so v zadnjem tednu zabeležili več kot 2000 prihodov migrantov iz Libije na otok Kreta, kar predstavlja največji tedenski porast doslej. Od začetka leta naj bi na Kreto prispelo že 9000 oseb, skoraj dvakrat več kot v celem letu 2024.
“Zaradi izrednih razmer smo se odločili, da Evropsko komisijo obvestimo o začasni, trimesečni prekinitvi obravnave prošenj za azil za tiste, ki po morju prihajajo iz Severne Afrike,” je povedal grški premier Kyriakos Mitsotakis.
Italijanske oblasti so ob tem izrazile skrb, da bi povečano grško omejevanje lahko usmerilo migrantske poti proti italijanskim obalam.
Ruska vojaška navzočnost vse bolj očitna, pomisleki o novih oporiščih
Italijanski zunanji minister Tajani redno opozarja, da je Libija “najverjetnejša lokacija za novo rusko pomorsko oporišče”. Po podatkih italijanske tiskovne agencije Agenzia Nova naj bi Moskva načrtovala namestitev raketnih sistemov v vojaški bazi v Sebhi, na jugu države.
Arturo Varvelli z Evropskega sveta za zunanje odnose je za Politico povedal, da “Rusija že uporablja več vojaških oporišč v Libiji za logistične operacije, kar bi teoretično lahko ogrozilo Evropo”.
Afriški korpus, podprt z ruskim ministrstvom za obrambo, naj bi Libijo uporabljal kot izhodišče za širše operacije po Afriki. Kljub temu analitiki opozarjajo, da vojne obremenitve v Ukrajini zmanjšujejo proračunske zmožnosti Moskve za širitev vpliva v Severni Afriki.
“Ne vidim, da bi Rusi prevzeli tihotapljenje migrantov, vidim pa, da ljudem govorijo: ‘Mi smo novi gospodarji in vi boste upoštevali naša pravila’,” je dejal Karim Mezran iz Sveta za atlantske odnose.
Zavezniki zadržani, francoski pomisleki glede posredovanja
Kljub pozivom Italije in Grčije odziv ključnih partnerjev, kot so ZDA in Francija, za zdaj ostaja omejen. Italijanska premierka Giorgia Meloni se je s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom srečala 4. junija v Rimu, a soglasja o nadaljnjih ukrepih ni bilo.
“Italija in Francija imata skupne skrbi glede Libije, zlasti glede varnosti in naraščajoče ruske prisotnosti,” je povedal neimenovani uradnik, vendar opozoril na “razlike v stališčih glede možnih političnih rešitev”.
Francija se po lastnih neuspehih v Sahelu ne želi ponovno zapletati v vojaške operacije v Afriki, meni Virginie Collombier, strokovnjakinja za Libijo z rimske univerze Luiss. “Politično ni v interesu francoske vlade, da ustvarja paniko glede Rusije, ker bi s tem razkrila lastne neuspehe,” je dejala.
Italijanski zunanji strokovnjaki opozarjajo tudi na odsotnost Afrike v zadnji skupni izjavi zveze Nato, podpisani 25. junija v Haagu. “Nihče ni želel vključiti vprašanj, ki so skupna vsem članicam, ker ima NATO zdaj zelo minimalistično agendo,” je pojasnil Alessandro Marrone z Rimskega inštituta za mednarodne zadeve.
“Rim mora zdaj sprejeti to realnost,” je dodal Marrone in obžaloval, da Italija in Grčija ostajata precej osamljeni v prizadevanjih za večjo evropsko angažiranost v Libiji.
Foto: Pexels
