Izraelska vojska je v nedeljo sporočila, da se v Gazi ponovno vzpostavlja premirje, potem ko je v nedeljskih spopadih umrlo 26 ljudi. Obnovitev prekinitve ognja je sledila napadu, v katerem sta bila ubita dva izraelska vojaka, kar je predstavljalo najresnejši preizkus dogovora o premirju, doseženega s posredovanjem Združenih držav Amerike.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da premirje ostaja v veljavi. Ob tem je pojasnil, da ameriški uradniki menijo, da vodstvo Hamasa morda ni neposredno odgovorno za nedavne kršitve, na katere se bo Izrael po njegovih besedah „odločno, a ustrezno odzval“. V pogovoru z novinarji na letalu Air Force One je Trump dejal, da še ni jasno, ali so bili izraelski zračni napadi opravičeni, saj „bo o tem moral govoriti pozneje“.
Po poročanju Reutersa naj bi se v ponedeljek znova začela dobava humanitarne pomoči v Gazo, potem ko je Izrael sprva ustavil oskrbo območja zaradi tistega, kar je označil za „očitno kršitev“ dogovora s strani Hamasa. Izraelska vojska je sporočila, da so bile tarče njihovih napadov poveljniki, oboroženi posamezniki in skladišča orožja. Napadi so sledili izstrelitvi protitankovske rakete, ki je zahtevala življenje dveh izraelskih vojakov.
Po navedbah palestinskih zdravstvenih virov je bilo v napadih ubitih najmanj 26 ljudi, med njimi tudi ženska in otrok. Eden od napadov je zadel nekdanjo šolo v Nuseiratu, kjer so prebivale razseljene družine.
Trump je ob tem dejal, da ZDA spremljajo dogajanje in želijo zagotoviti, „da bo s Hamasom ohranjeno mirno stanje“. Dodal je, da bi lahko za nasilje bili odgovorni posamezni pripadniki skupine, ki delujejo neodvisno od njenega vodstva.
Diplomatski pritiski in notranje razlike znotraj Hamasa
Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in njegov zet Jared Kushner naj bi po poročanju Reutersa v ponedeljek pripotovala v Izrael, kjer bosta sodelovala pri prizadevanjih za stabilizacijo premirja. Oboroženo krilo Hamasa je sporočilo, da ostaja zavezano dogovoru in da ni seznanjeno s spopadi v mestu Rafa.
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je v izjavi za medije dejal, da Hamas deluje v približno 40 ločenih celicah, med katerimi nekatere spoštujejo premirje, druge pa ne. Dodal je, da razorožitev organizacije ne bo mogoča brez sodelovanja arabskih držav iz Perzijskega zaliva, ki bi lahko zagotovile „zakon, red in varnost“ na terenu.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je vojski naročil, naj se na kršitve dogovora odzove odločno in brez odlašanja.
Spopadi in beg civilistov
Po napadih so številni prebivalci Gaze zapuščali domove, zlasti v Khan Younisu, kjer so izraelske sile izvedle več napadov. Na tržnicah v Nuseiratu so ljudje hiteli z nakupi nujnih dobrin, saj so se bali ponovnih spopadov. Dogajanje spominja na obdobje konec leta 2024, ko je Izrael po podobnih incidentih izvedel povračilne napade na položaje Hezbolaha, zaveznika Hamasa v Libanonu. Takrat je premirje ostalo krhko, a večinoma v veljavi, navaja Reuters.
Na poti do trajnega miru ostajajo številne ovire. Marca je po dveh mesecih relativnega zatišja prejšnje premirje propadlo po novem valu izraelskih zračnih napadov.
Spor glede trupel in humanitarne razmere
Novo premirje, uvedeno 10. oktobra, je formalno končalo dveletno vojno, vendar se strani še naprej obtožujeta kršitev. Izraelski obrambni minister Israel Katz je dejal, da bo meja, do katere so se izraelske enote umaknile, jasno označena in da bo vsako njeno prečkanje obravnavano kot sovražno dejanje.
Hamas medtem trdi, da je v izraelskih napadih umrlo 46 Palestincev in da je bila oskrba enklave večkrat prekinjena. Izrael je sporočil, da bo mejni prehod Rafah ostal zaprt, dokler Hamas ne bo izpolnil vseh obveznosti, tudi izročitve trupel ubitih talcev. Po podatkih Reutersa je Hamas doslej izročil 12 od 28 trupel, preostalih še ni predal zaradi pomanjkanja opreme za iskanje pod ruševinami.
Meja Rafah, ki od maja 2024 večinoma ostaja zaprta, je ključna za dotok humanitarne pomoči. Globalni monitor za lakoto IPC je avgusta opozoril, da je v Gazi zaradi pomanjkanja hrane ogroženih več sto tisoč ljudi. Združeni narodi poudarjajo, da je kljub povečanju pretoka pomoči potrebnega še veliko več, zlasti ob trenutni negotovosti glede prihodnjega upravljanja Gaze, razorožitve Hamasa in vzpostavitve mednarodnih stabilizacijskih sil.
Foto: Pixabay
