Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je sestal z varnostnimi uradniki, razpravljali pa so nadaljnji strategiji vojaške operacije v Gazi, so sporočili iz njegovega urada. Izraelski mediji navajajo, da se premier nagiba k popolnemu prevzemu nadzora nad enklavo, kar bi pomenilo odmik od dolgoletne izraelske politike.
Izraelski Kanal 12 je poročal, da naj bi Netanjahu resno razmišljal o razveljavitvi odločitve iz leta 2005, ko se je Izrael umaknil iz Gaze, ter o ponovni vzpostavitvi nadzora nad celotnim območjem. Varnostna razprava naj bi trajala približno tri ure, pri čemer je načelnik generalštaba Eyal Zamir predstavil možnosti za nadaljnji potek operacij. Urad premierja poročanja Kanala 12 ni komentiral.
Na vprašanje o morebitni podpori Združenih držav načrtom izraelske vlade, je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da ne more komentirati vojaških odločitev Izraela. “Vem, da smo zdaj tam in poskušamo nahraniti ljudi, poroča Reuters. “Kar se tiče preostalega, res ne morem reči. To bo v veliki meri odvisno od Izraela,” je dejal ameriški predsednik.
Združeni narodi so morebitno odločitev o širitvi izraelskih vojaških operacij na celotno Gazo označili kot “zelo zaskrbljujočo”. Medtem so v Gazi zdravstvene oblasti poročale, da je bilo najmanj 20 ljudi ubitih, ko so čakali na humanitarno pomoč Združenih narodov na severu enklave. Dodatnih 20 ljudi naj bi bilo ranjenih na jugu, kjer so pričakovali tovornjake z zalogami v bližini Rafe.
Pritisk mednarodne skupnosti in notranja trenja
Kljub naraščajočemu mednarodnemu pritisku za vzpostavitev trajnega premirja, so pogajanja z gibanjem Hamas znova zastala. Palestinski uradniki so posvarili, da bi morebitni popoln vojaški prevzem Gaze lahko bil predvsem taktika pritiska na Hamas. Zunanje ministrstvo palestinske oblasti je tuje vlade pozvalo, naj te informacije obravnavajo resno in ukrepajo, da bi preprečile morebitno uresničitev načrtov.
V izraelski politiki vladajo napetosti glede prihodnjih korakov. Minister za nacionalno varnost Itamar Ben Gvir je vojaškega poveljnika Zamirja izzval, naj se zaveže izvajanju vladnih direktiv, tudi v primeru zavzetja celotne Gaze. V odzivu je Netanjahujev urad sporočil, da so izraelske obrambne sile “pripravljene izvesti vsako odločitev, ki jo bo sprejel politično-varnostni kabinet”.
Humanitarna kriza se poglablja
Humanitarne razmere v Gazi ostajajo skrajno resne. Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je v zadnjem dnevu zaradi lakote ali podhranjenosti umrlo osem ljudi, od začetka vojne pa je zaradi lakote življenje izgubilo že najmanj 188 Palestincev, med njimi 94 otrok. Skupno število smrtnih žrtev izraelske vojaške operacije po navedbah palestinskih oblasti presega 61.000, večinoma civilistov.
Organizacija, ki spremlja svetovno lakoto, je prejšnji teden opozorila na grozečo humanitarno katastrofo v enklavi. Po uradnih ocenah je več kot dva milijona prebivalcev Gaze razseljenih, večina pa jih nima dostopa do osnovnih življenjskih pogojev.
Vztrajanje Izraela: uničenje Hamasa in izpustitev talcev
Netanjahu je med obiskom vojaške baze dejal, da bo Izrael nadaljeval kampanjo, dokler ne bo izpolnjen vsak od ciljev: “Še vedno je treba dokončati poraz sovražnika v Gazi, izpustiti talce in zagotoviti, da Gaza nikoli več ne bo predstavljala grožnje Izraelu. Ne bomo obupali nad nobeno od teh misij.”
V soboto je Hamas objavil videoposnetek izraelskega talca, ki je vidno shujšan. Posnetek je sprožil val ogorčenja v izraelski javnosti in mednarodno obsodbo. Po ocenah izraelskih oblasti je izmed 50 preostalih talcev v ujetništvu Hamasa še približno 20 živih. Večina jih je bila izpuščena v okviru prejšnjih dogovorov o premirju, ki jih je Izrael prekinil.
V torek so izraelski tanki prodrli v osrednjo Gazo, a za zdaj ni jasno, ali gre za začetek širše kopenske ofenzive. Po poročanju Reutersa izraelski obrambni minister Israel Katz in minister za strateške zadeve Ron Dermer pripravljata načrt, ki naj bi bil predstavljen vladnemu kabinetu do konca tedna.
Naslednji sestanek izraelskega kabineta naj bi potekal v četrtek ob 18. uri po lokalnem času. Skoraj dve leti trajajoči spopadi, ki so se začeli po napadu Hamasovih skrajnežev 7. oktobra 2023, so močno obremenili izraelske obrambne sile, ki so se v tem času večkrat zanašale na mobilizacijo rezervistov. Vojaški analitiki opozarjajo, da bi morebitna širša okupacija pomenila dodatno izčrpavanje vojske in še večje politične posledice v državi in mednarodni skupnosti.
Foto: Wikimedia/enote tiskovnega predstavnika IDF/fotografija je simbolna
