Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v govoru ob podelitvi diplom pilotom izraelskih zračnih sil poudaril, da si Izrael na podlagi izkušenj iz zadnjih dveh let intenzivnih spopadov prizadeva za bistveno večjo samozadostnost na področju proizvodnje orožja in vojaške opreme.
Kot je dejal, je skupaj z obrambnim in finančnim ministrom odobril dolgoročni finančni okvir v višini 350 milijard izraelskih šeklov, kar predstavlja približno 108 milijard ameriških dolarjev, namenjenih izgradnji neodvisne domače industrije streliva in oborožitvenih sistemov v naslednjem desetletju. Po njegovih besedah je cilj te odločitve zmanjšati strateško odvisnost Izraela od tujih dobaviteljev.
„Želimo zmanjšati svojo odvisnost od vseh akterjev, tudi od prijateljev,“ je, kot navaja The Times of Israel, poudaril Netanjahu. Izjava se nanaša na omejitve pri prodaji orožja, ki so jih po napadu Hamasa 7. oktobra 2023 uvedle nekatere zahodne države, med njimi ZDA, Združeno kraljestvo in Nemčija. Kljub temu premier izpostavlja, da zanimanje za izraelske vojaške sisteme v svetu ne upada. „Številne države, tudi Nemčija, želijo od nas kupiti vedno več obrambnih sistemov,“ je dodal.
V nadaljevanju govora se je Netanjahu posredno dotaknil tudi prizadevanj Turčije za ponovno vključitev v program lovskih letal F-35. Ob tem je dejal, da bo Izrael preprečil, da bi do naprednih oborožitvenih sistemov prišli tisti, za katere meni, da bi to ogrozilo njegovo varnost. Izjavo je mogoče razumeti v kontekstu regionalnega ravnotežja moči in dolgoletnih napetosti med Izraelom in Ankaro.
Netanjahu je znova poudaril pomen izraelske zračne premoči, ki jo je označil za temelj nacionalne varnosti države. Po njegovih besedah ta temelji na visoki usposobljenosti pilotov in tehnološki premoči letal, ki jih uporablja izraelsko letalstvo. Ob tem je spomnil, da so ZDA v času prvega mandata predsednika Donald Trump Turčijo izključile iz programa F-35, potem ko je Ankara kupila ruski protiraketni sistem S-400.
Kritična Turčija
Turčija si v zadnjem obdobju prizadeva za hitro okrepitev svojih zračnih zmogljivosti in išče rešitve pri evropskih partnerjih ter v Washingtonu, saj želi zmanjšati zaostanek za regionalnimi tekmeci, med katerimi Izrael velja za eno najmočnejših vojaških sil. Ankara je hkrati ena glasnejših kritičark izraelskih vojaških operacij, predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je Izrael v zadnjih dveh letih večkrat javno obtožil genocida ter izrekel podporo Hamasu.
V govoru se je Netanjahu dotaknil tudi aktualnih varnostnih razmer v regiji. Opozoril je, da niti Hamas niti Hezbolah po njegovem prepričanju nimata namena razorožitve. „Tudi za to skrbimo,“ je dejal in dodal, da Izrael še vedno spremlja dejavnosti jemenskih Hutijev ter Irana, ki ga vidi kot ključnega regionalnega akterja v ozadju številnih varnostnih groženj.
Premier je poudaril, da se bo Izrael na kršitve premirja v Gazi, vključno z nedavnim ranjenjem častnika izraelskih obrambnih sil v Rafi, odzval „ustrezno in odločno“. Hkrati je ponovil, da ostaja širitev mirovnih dogovorov v regiji visoko na izraelski politični agendi.
Ob koncu govora je Netanjahu zagotovil, da si bo vlada še naprej prizadevala za vrnitev vseh talcev. Ob tem je posebej omenil mojstra narednika Rana Gvilija, zadnjega potrjenega ubitega talca v Gazi, in obljubil, da bodo njegovi posmrtni ostanki pripeljani nazaj v Izrael.
[Foto: president.gov.ua/Wikimedia Commons]
