Izraelska vojska je napovedala, da bo do nadaljnjega vsak dan za deset ur ustavila vojaške operacije v posameznih delih Gaze, s čimer želi omogočiti večjo dostavo humanitarne pomoči. Začasne prekinitve operacij bodo potekale med 10. in 20. uro po lokalnem času v območjih Al-Mawasi, osrednjem Deir al-Balahu in severnem delu Gaze.
Kot so sporočili iz izraelske vojske, bodo v tem času aktivne tudi varne poti za konvoje s hrano in zdravili. Odločitev sledi naraščajočemu mednarodnemu pritisku zaradi zaostrene humanitarne krize, ki se je poglobila ob nadaljevanju spopadov in moteni oskrbi prebivalstva.
Jordanija in Združeni arabski emirati so v nedeljo prvič po več mesecih izvedli zračni spust pomoči. Po navedbah jordanskih oblasti so s padali dostavili 25 ton osnovnih potrebščin. Ob tem je uradnik opozoril, da zračni spusti ne morejo nadomestiti dostave po kopnem. Palestinski zdravstveni viri so medtem potrdili, da je bilo pri padanju zabojev poškodovanih najmanj deset ljudi.
Po poročanju Reutersa so iz bolnišnic Al-Awda in Al-Aqsa v osrednji Gazi v nedeljo sporočili, da je bilo v izraelskem obstreljevanju ubitih najmanj 17 oseb, 50 jih je bilo ranjenih. Vsi so čakali na prihajajoče tovornjake s pomočjo.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi je v zadnjih tednih zaradi podhranjenosti umrlo več deset ljudi. V zadnjih 24 urah so poročali o šestih novih smrtnih primerih, skupno število smrtnih žrtev zaradi lakote in podhranjenosti se je povzpelo na 133, med njimi je bilo 87 otrok. V soboto je v bolnišnici v Khan Younisu umrla tudi petmesečna Zainab Abu Haleeb. Njena mati je dejala: „Tri mesece v bolnišnici in to je tisto, kar dobim v zameno – mrtvo hčerko.“
Egiptovski Rdeči polmesec je prav tako sporočil, da je v nedeljo v južno Gazo poslal več kot sto tovornjakov s skupno več kot 1200 tonami hrane. Palestinski viri so kasneje dodali, da so vozila še vedno na preverjanju v Kerem Shalomu in še niso prečkala meje.
Mednarodni odzivi in izraelski nadzor pomoči
Vodja humanitarne pomoči Združenih narodov Tom Fletcher je v nedeljo poudaril, da bodo ekipe ZN skušale izkoristiti določene premore za dosego čim večjega števila ljudi v stiski. „Naše ekipe na terenu bodo storile vse, kar je v njihovi moči, da v tem časovnem okviru dosežejo čim več lačnih ljudi,“ je zapisal na omrežju X.
Medtem pa je skupina 25 držav, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in Kanado, prejšnji teden obsodila „kapljično dostavo pomoči“ in izraelsko blokado ključnih poti za humanitarno oskrbo označila za nesprejemljivo. Humanitarne organizacije opozarjajo, da med 2,2 milijona prebivalcev Gaze vlada množična lakota, kar je med drugim septembra spodbudilo francoskega predsednika Emmanuela Macrona k priznanju palestinske države.
Izrael je sicer v začetku marca zaustavil dostavo pomoči, nato pa jo maja ponovno dovolil z novimi omejitvami. Izraelske oblasti trdijo, da nadzorujejo pomoč, da ta ne bi prišla v roke skrajnežem, in da je Hamas odgovoren za poslabšanje razmer. Izrael hkrati trdi, da je v Gazo že poslal dovolj hrane za celotno prebivalstvo.
Brez dogovora o prekinitvi ognja
Kljub naporom za dosego premirja v Dohi, pogajanja med Izraelom in Hamasom ostajajo brez konkretnega dogovora. Izrael in ZDA sta v petek sporočila, da pogovori ne vodijo nikamor, saj naj bi Hamas vztrajal pri nesprejemljivih zahtevah.
Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da bo Izrael še naprej dovoljeval dostavo pomoči, a nadaljeval ofenzivo. „Še naprej se bomo borili, še naprej bomo delovali, dokler ne dosežemo vseh svojih vojnih ciljev – do popolne zmage,“ je dejal.
Hamas je v odzivu zavrnil izraelske ukrepe kot „neiskreno humanitarno gesto“ in obtožil Izrael nadaljevanja vojne. Tudi izraelski skrajno desni minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je nasprotoval odločitvi o pomoči, označil jo je za kapitulacijo in ponovno pozval k popolni prekinitvi dostave humanitarnih sredstev.
Vojna, ki se je začela 7. oktobra 2023, ko so pripadniki Hamasa napadli južni Izrael in ubili 1200 ljudi ter ugrabili 251 talcev, traja že več kot devet mesecev.
Foto: MORS/Fotografija je simbolna
