Izrael zaradi varnostnih tveganj zaostruje nadzor nad humanitarno pomočjo

Izrael [Foto: Pixabay]

Izraelske oblasti so z začetkom leta uvedle zaostren postopek registracije mednarodnih humanitarnih organizacij, ki delujejo na območju Gaze. Po pojasnilih vlade je namen novih pravil zagotoviti večjo preglednost delovanja organizacij ter preprečiti morebitno zlorabo humanitarnih mehanizmov v varnostno občutljivem okolju.

Na ministrstvu za diasporo in boj proti antisemitizmu so v torek sporočili, da približno 25 nevladnim organizacijam, kar predstavlja okoli 15 odstotkov vseh, ki so doslej delovale v Gazi, dovoljenj za delo niso podaljšali. Razlog naj bi bilo neizpolnjevanje novih zahtev glede izmenjave informacij o osebju, financiranju in organizacijskem delovanju.

Novi postopek registracije med drugim vključuje obveznost predložitve seznama osebja, tudi lokalnih zaposlenih v Gazi. Izraelske oblasti poudarjajo, da je takšen ukrep v trenutnih razmerah nujen zaradi preverjanja morebitnih povezav posameznikov z oboroženimi skupinami.

Na ministrstvu so pojasnili, da so bile nekatere organizacije pozvane k dodatnim pojasnilom glede vlog posameznih zaposlenih. Med drugim so izpostavili primer organizacije Zdravniki brez meja, pri kateri naj ne bi bila ustrezno pojasnjena vloga nekaterih sodelavcev, za katere izraelske varnostne službe sumijo povezave s Hamasom ali drugimi militantnimi skupinami.

Poleg MSF so se med organizacijami, ki jim dovoljenja niso bila podaljšana, znašle tudi druge večje mednarodne skupine, med njimi Norveški svet za begunce, CARE International, Mednarodni reševalni odbor ter posamezne enote organizacij, kot sta Oxfam in Caritas.

Izraelsko stališče: pomoč da, zloraba ne

Izraelske oblasti ob tem poudarjajo, da odločitev ni usmerjena proti humanitarni pomoči kot taki. „Sporočilo je jasno: humanitarna pomoč je dobrodošla – izkoriščanje humanitarnih okvirov za terorizem pa ne,“ je poudaril minister Amichai Chikli.

Izraelski obrambni organ COGAT, ki koordinira dostavo pomoči v Gazo, je po navajanju Euronewsa navedel, da organizacije, ki jim dovoljenja niso bila podaljšana, prispevajo manj kot 1 odstotek celotne humanitarne pomoči na tem območju. Pomoč bo po njihovih navedbah še naprej prihajala prek več kot 20 organizacij, ki so izpolnile nove pogoje in prejele dovoljenja za nadaljnje delovanje.

„Postopek registracije je namenjen preprečevanju izkoriščanja pomoči s strani Hamasa, ki je v preteklosti zavestno ali nezavedno deloval pod krinko nekaterih mednarodnih humanitarnih organizacij,“ so zapisali v COGAT-u.

Različni pogledi na obseg in nadzor pomoči

Mednarodne humanitarne organizacije sicer opozarjajo, da se z novimi pravili soočajo z dodatnimi operativnimi omejitvami. Nekatere navajajo pravne in varnostne pomisleke glede posredovanja podatkov o lokalnem osebju, pri čemer omenjajo tudi zakonodajo o varstvu osebnih podatkov v Evropi.

Izrael ob tem vztraja, da deluje v skladu z zavezami iz zadnjega premirja, ki je začelo veljati 10. oktobra, ter da količina pomoči, ki vstopa v Gazo, ustreza dogovorjenim okvirjem. Po izraelskih navedbah so prav transparentnost, sledljivost financiranja in preverjanje osebja ključni pogoji za ohranjanje humanitarnih koridorjev v razmerah, kjer obstaja visoko tveganje zlorab.

Širši kontekst nadzora humanitarnih struktur

Vprašanje nadzora humanitarnih organizacij v Gazi ni novo. Izrael je v preteklosti večkrat opozoril na domnevno infiltracijo Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) s strani Hamasa ter na uporabo njenih objektov v vojaške namene. Združeni narodi so te obtožbe zavračali, a so posamezne države donatorice, med njimi ZDA, v preteklosti že začasno ustavile financiranje agencije.

Izraelske oblasti poudarjajo, da trenutni ukrepi izhajajo iz varnostnih izkušenj med vojno ter da niso usmerjeni v omejevanje pomoči civilnemu prebivalstvu, temveč v zagotovitev, da pomoč ne konča v rokah oboroženih skupin ali ne prispeva k podaljševanju konflikta.

Odločitev o nepodaljšanju dovoljenj pomeni, da bodo morale prizadete organizacije zapreti pisarne v Izraelu in vzhodnem Jeruzalemu ter prenehati pošiljati mednarodno osebje in pomoč v Gazo, če do izpolnitve pogojev ne pride v predpisanih rokih. Izraelske oblasti ob tem poudarjajo, da vrata dialogu ostajajo odprta za vse organizacije, ki so pripravljene delovati v skladu z novimi varnostnimi in administrativnimi zahtevami.