Spominske slovesnosti ob obletnicah začetka upora slovenskega naroda so tradicionalno namenjene ohranjanju zgodovinskega spomina, poklonu padlim in razmisleku o pomenu svobode. Govor Roberta Goloba na Jančah ob 85. obletnici začetka upora slovenskega naroda pa je bil nekaj drugega. Čeprav se je začel v duhu zgodovinskega spomina, se je v drugem delu razvil v enega najbolj neposrednih političnih napadov na nastajajočo oblast v zadnjih letih.
V prvem delu govora je Golob poudarjal pomen partizanskega odpora, poguma prebivalcev Janč in žrtev druge svetovne vojne. Govoril je o ljudeh, ki so se “odločali med strahom in pogumom in odločili so se za pogum”, ter o vrednotah, kot so solidarnost, enotnost in odgovornost za skupno dobro.
Do tega trenutka je bil govor vsebinsko podoben številnim nastopom na državnih proslavah. Nato pa je sledil oster politični zasuk.
“Državo želijo zaviti v temo”
Prelomni trenutek govora je nastopil, ko je Golob začel govoriti o sodobnih političnih razmerah v Sloveniji.
Po opozorilih o širjenju sovražnega govora, zgodovinskega revizionizma in populizma je dejal:
“Demokracija nikoli ne umre čez noč, ampak vedno postopoma. To se zgodi takrat, ko so ljudje tiho, ko oblast med njimi načrtno širi strah.”
Še bolj neposreden je bil v nadaljevanju:
“Danes v Slovenijo s pomočjo prevare volivcev žal na oblast prihajajo ljudje, ki si želijo državo zaviti prav v temo.”
Gre za eno najostrejših političnih ocen nove oblasti izrečenih na državni spominski slovesnosti. Izjava je posebej odmevna, ker nova koalicija prihaja na oblast po parlamentarnih postopkih in po odločitvi volivcev na volitvah.
Golob pri tem ni ostal pri splošnih opozorilih.
Napoved napadov na sodstvo, medije in nevladne organizacije
V naslednjem delu govora je praktično napovedal prihodnje ravnanje nove oblasti.
“Prihaja čas intenzivnih napadov na neodvisno sodstvo, nevladne organizacije in neodvisne medije. Na vse tiste, ki mislijo s svojo glavo in ne tako, kot oni.”
Nato je politične nasprotnike opisal kot ljudi, ki ustvarjajo notranje sovražnike in utišajo kritične glasove:
“Ti ljudje znajo delovati le tako, da vse tiste, ki jim niso po volji, razglašajo za notranje sovražnike.”
“Delovati znajo le tako, da kritične glasove utišajo.”
“Delovati znajo le tako, da brišejo celo zgodovino.”
Retorika je bila izrazito konfrontacijska. Nova oblast ni bila predstavljena kot politični tekmec ali kot drugačna politična opcija, temveč kot neposredna grožnja demokratičnim institucijam in zgodovinskemu spominu.
“Pripravljeni so Slovenijo prodati tujcem”
Morda najostrejši del govora je sledil proti koncu nastopa.
Golob je dejal:
“Ti ljudje znajo delovati le tako, da nagrajujejo svoje botre in podpornike, ljudem pa jemljejo pod izgovorom, da se zanje borijo.”
Nato pa dodal še:
“Te ljudi v resnici ne zanimajo dobrobit države in njenih ljudi ali vrednote, ampak le osebna korist in moč.”
in
“In žal so ti ljudje pripravljeni Slovenijo in njene interese za lastno korist in oblast prodati tudi tujcem. Spet.”
To so obtožbe, ki presegajo običajno politično polemiko. Govornik političnim nasprotnikom ni očital zgolj napačnih politik ali spornih odločitev, temveč jim je pripisal delovanje proti interesom države.
Poziv k obrambi demokracije
Zaključek govora je bil poziv političnim silam k poenotenju proti prihajajoči oblasti.
“Prihaja čas, ko bo slovenska demokracija na največji preizkušnji in naša dolžnost je, da jo branimo.”
“Zato vas pozivam vse k enotni obrambi slovenske demokracije.”
Prav ta del govora odpira vprašanje, ali je šlo predvsem za spominsko slovesnost ali pa za politični nastop, namenjen mobilizaciji podpornikov pred obdobjem opozicijskega delovanja.
Politiki imajo seveda pravico kritizirati svoje nasprotnike. To je sestavni del demokratične razprave. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali je državna proslava ob obletnici začetka upora slovenskega naroda primeren prostor za napoved političnega boja proti novi vladi.
Če je bil namen dogodka počastiti zgodovinski spomin, je velik del govora to temo pustil v ozadju. V ospredje so stopila opozorila pred novo oblastjo, obtožbe o “prevari volivcev”, napovedi napadov na demokratične institucije in pozivi k politični obrambi demokracije.
Zaradi tega je mogoče govor na Jančah razumeti kot enega najbolj politično obarvanih nastopov Roberta Goloba v zadnjem obdobju – in kot govor, v katerem je bila državna spominska slovesnost uporabljena tudi za zelo neposreden obračun z nastajajočo oblastjo.
Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da je bil Robert Golob v uradnem sporočilu za javnost in na spletni strani vlade predstavljen kot “premier” in “predsednik vlade”. To kljub temu, da je državni zbor za novega predsednika vlade že izvolil Janeza Janšo. Takšna predstavitev dodatno prispeva k vtisu, da del odhajajoče oblasti še ni sprejel politične realnosti po menjavi oblasti.
