Slovenija se je v letu 2024 uvrstila med države z izrazitejšim povečanjem davčnega bremena, kaže grafični prikaz podatkov Eurostata o spremembah razmerja med davki in bruto domačim proizvodom v primerjavi z letom 2023. Medtem ko se je povprečje Evropske unije povečalo za približno 0,5 odstotne točke, evroobmočja pa za okoli 0,4 odstotne točke, je bila rast davčnega bremena v Sloveniji po podatkih z grafa okoli 2,0 odstotni točki.
Na te podatke se je ostro odzval predsednik SDS Janez Janša, ki je v zapisu na družbenem omrežju X zapisal: „Medtem ko smo pod Golobom žal med prvaki le po dvigu davščin, pri gospodarski rasti pa bolj na repu.“
Po prikazu Eurostata se Slovenija po rasti davčnega bremena uvršča v skupino držav z najvišjimi povečanji, skupaj z Latvijo, kjer je porast znašal okoli 2,5 odstotne točke, in Malto, kjer je bil blizu 2,6 odstotne točke. Večina držav članic EU je imela bistveno nižje povečanje, nekatere pa so zabeležile celo znižanje. Gre sicer za primerjalni prikaz Eurostata, razviden iz javno objavljene grafike.“
Finska je po grafu davčno breme zmanjšala za približno 0,5 odstotne točke, Nizozemska in Francija za okoli 0,3 odstotne točke, medtem ko je Norveška zabeležila izrazitejši padec, okoli −1,4 odstotne točke. Slovenija je s tem po obsegu davčnega dviga daleč nad povprečjem EU.
„Primerjajte z letom 2021“
Janša je ob tem spomnil tudi na obdobje svoje vlade in na takratne gospodarske rezultate. „Po čem smo bili med drugim prvaki leta 2021?“ je zapisal v drugem odzivu in dodal: „Po gospodarski rasti. Med drugim.“
Po podatkih OECD je bila Slovenija v zadnjem četrtletju leta 2021 med najhitreje rastočimi gospodarstvi v Evropski uniji. Gospodarska rast je takrat dosegla 5,4 odstotka, kar je Slovenijo uvrstilo v sam evropski vrh. Današnje napovedi rasti so bistveno nižje, v javnih razpravah pa se omenja raven pod 1 odstotek.
Opozorila o smeri ekonomske politike
Opoyoriti je treba tudi, da kombinacija višjih davkov in šibkejše gospodarske rasti pomeni napačno smer ekonomske politike. Tudi Janša je v zapisu vladi očital, da se pri davkih uvršča med najbolj obremenjujoče, pri ustvarjanju gospodarske rasti pa med najslabše. „Primerjajte jo z letošnjo, ko vlada vodi vaš aneks PV,“ je zapisal in ob tem dodal, da rast ostaja „manj kot 1 odstotek“.
Vlada Roberta Goloba sicer poudarja potrebo po stabilnih javnih financah in financiranju socialnih sistemov, vendar podatki o davčnem bremenu kažejo, da se Slovenija po tem kazalniku odmika od povprečja Evropske unije in se približuje državam z najhitrejšim povečevanjem obremenitev prebivalstva in gospodarstva.
Foto: zajem zaslona
