Iran želi z Združenimi državami Amerike doseči nov jedrski dogovor, ki bi poleg varnostnih zagotovil prinesel tudi oprijemljive gospodarske koristi za obe strani. To sporočilo prihaja v času, ko se Teheran in Washington pripravljata na nadaljevanje pogovorov, ki naj bi se po več letih zastoja znova odprli v evropskem diplomatskem okolju.
Po navedbah iranskih predstavnikov bi bil dolgoročno vzdržen sporazum mogoč le, če bi v njem jasno prepoznale svoj interes tudi ZDA. Teheran namreč ocenjuje, da prejšnji jedrski dogovor iz leta 2015 ameriškemu gospodarstvu ni ponudil zadostnih spodbud, kar naj bi bil eden od razlogov za kasnejši umik Washingtona iz sporazuma.
Iranska diplomacija v ospredje postavlja predvsem sodelovanje na področjih, kjer bi bile koristi za ameriško stran hitre in merljive. Med možnostmi, ki jih omenja Teheran, so skupni projekti na naftnih in plinskih poljih, rudarske naložbe ter tudi dobave civilnih letal. Po ocenah iranskih uradnikov bi takšen okvir povečal verjetnost, da bi dogovor obstal tudi ob morebitnih političnih spremembah v Washingtonu.
Takšna sporočila prihajajo v bolj spravljivem tonu, potem ko je Iran v preteklosti večkrat zagrozil z napadi na ameriške vojaške baze na Bližnjem vzhodu v primeru neposrednega vojaškega posredovanja. Tokrat Teheran poudarja, da želi spor rešiti po diplomatski poti, čeprav hkrati vztraja pri svojih ključnih stališčih glede jedrskega programa.
Diplomacija pod pritiskom varnostnih groženj
Obnovljeni pogovori potekajo v napetem regionalnem okolju. Združene države so v zadnjih tednih v regijo poslale dodatne vojaške zmogljivosti, med drugim drugo letalonosilko, kar je v Washingtonu predstavljeno kot odvračilni ukrep v primeru, da diplomacija ne bi prinesla rezultatov. Ameriški uradniki ob tem ne skrivajo, da se pripravljajo tudi na možnost daljše vojaške konfrontacije.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v javnih nastopih poudaril, da predsednik Donald Trump daje prednost dogovorjeni rešitvi, a hkrati opozarja, da uspeh ni zagotovljen. Po njegovih besedah doslej še nobeni ameriški administraciji ni uspelo skleniti trajnega in učinkovitega dogovora z Iranom, vendar aktualna vlada želi preizkusiti tudi to možnost.
Po navedbah vira, na katerega se pri poročanju sklicuje Reuters, naj bi se ameriška pogajalska ekipa v prihodnjih dneh v Ženevi sestala z iranskimi predstavniki. Pogovori potekajo v ožjem formatu kot leta 2015, saj so tokrat omejeni izključno na Iran in ZDA, ob posredni vlogi Omana kot nevtralnega posrednika.
Pripravljenost na omejene kompromise
Iz Teherana prihajajo signali, da je Iran pripravljen na določene prilagoditve jedrskega programa, če bi to vodilo v odpravo sankcij. Iranski predstavniki omenjajo možnost redčenja najbolj obogatenega urana, a hkrati jasno zavračajo zahteve po popolni opustitvi bogatenja. Prav ta točka ostaja ena glavnih ovir v odnosih z Washingtonom, ki bogatenje urana vidi kot potencialno pot do razvoja jedrskega orožja, kar Iran vztrajno zanika.
Iranski zunanji minister se bo v okviru pogovorov srečal tudi z vodstvom Mednarodne agencije za jedrsko energijo, kar kaže na prizadevanja Teherana, da bi okrepil vtis transparentnosti in sodelovanja z nadzornimi institucijami Združenih narodov.
Ob diplomatskih prizadevanjih ZDA stopnjujejo tudi gospodarski pritisk. Washington si prizadeva omejiti iranski izvoz nafte, zlasti na Kitajsko, ki predstavlja več kot 80 odstotkov iranskega izvoza te surovine. Morebitno zmanjšanje te trgovine bi po ocenah analitikov močno prizadelo iranske javne finance in oslabilo pogajalski položaj Teherana.
Ob vsem tem ostaja odprto vprašanje, ali bosta strani uspeli premostiti globoko nezaupanje, ki se je kopičilo desetletja. Čeprav obe poudarjata pomen diplomacije, potekajo pogovori pod jasnim pritiskom vojaških in gospodarskih vzvodov, kar dodatno otežuje pot do morebitnega novega jedrskega dogovora.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
