Julij 2025 je bil tretji najtoplejši julij na Zemlji od začetka meritev, so v četrtek sporočili znanstveniki evropske opazovalne službe Copernicus, ki spremlja podnebne spremembe. Povprečna svetovna temperatura se je v primerjavi s preteklima rekordnima julijema 2023 in 2024 sicer nekoliko znižala, vendar ekstremni vremenski pojavi, kot so vročinski valovi in poplave, niso popustili.
Vodja Copernicusa Carlo Buontempo je ob tem opozoril, da prekinitev niza temperaturnih rekordov še ne pomeni, da se je podnebna kriza ustavila. „Še naprej smo priča učinkom segrevajočega se sveta,“ je dejal in dodal, da bodo brez zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov nove rekordne temperature in podnebni ekstremi v prihodnosti vse pogostejši.
Po podatkih Copernicusa je bila povprečna temperatura zemeljskega površja julija 2025 za 1,25 °C višja kot v referenčnem obdobju med letoma 1850 in 1900, torej pred začetkom množične uporabe fosilnih goriv. Čeprav to pomeni manjše odstopanje kot lani, dolgoročni trend kaže na nenehno segrevanje.
Zaskrbljujoč je tudi podatek, da je 12-mesečno obdobje od avgusta 2024 do julija 2025 v povprečju preseglo predindustrijsko raven za 1,53 °C. S tem je bila presežena meja 1,5 °C, ki jo določa Pariški podnebni sporazum iz leta 2015, čeprav ta cilj velja kot dolgoročno povprečje in ne za posamezno leto.
Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja
Strokovnjaki ugotavljajo, da se Evropa segreva hitreje kot katerakoli druga celina. Od 80. let prejšnjega stoletja se temperature na evropski celini dvigajo dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. To potrjuje tudi letošnje dogajanje – v Turčiji so 25. julija izmerili najvišjo temperaturo doslej, kar 50,5 °C, medtem ko se je država hkrati spopadala z obsežnimi gozdnimi požari.
Po besedah Juliena Nicolasa, višjega znanstvenika pri Copernicusu, je treba nekoliko nižjo povprečno temperaturo v juliju 2025 razumeti v kontekstu dveh izjemno toplih preteklih let. „Izhajamo iz niza skoraj dveh let rekordnih temperatur, kar je bilo zares izjemno obdobje,“ je poudaril.
Znanstveniki opozarjajo, da glavni vzrok podnebnih sprememb ostajajo emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri izgorevanju premoga, nafte in plina, pa tudi zaradi krčenja gozdov, industrije in obsežnih požarov. Čeprav je bil julij nekoliko manj ekstremen, to ne pomeni konca nevarnosti – globalni trend segrevanja se nadaljuje, kar pomeni več suš, neurij, vročinskih valov in drugih vremenskih ekstremov v prihodnosti.
Evropski program Copernicus temelji na opazovanjih s satelitov in zemeljskih merilnih postaj. Leta 2023 se je Velika Britanija ponovno pridružila programu, potem ko je iz njega izstopila ob brexitu.
Foto: Pexels
