Južna Koreja je včeraj dobila novega predsednika, liberalca Lee Jae-myunga, ki je na izrednih volitvah prepričljivo zmagal s 49,42 odstotka glasov. Njegov konservativni tekmec Kim Moon-soo je prejel 41,15 odstotka. Volitve, ki so potekale po šestih mesecih politične nestabilnosti zaradi poskusa razglasitve vojaškega stanja nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola, so zaznamovale najvišjo volilno udeležbo od leta 1997, saj je glasovalo skoraj 80 odstotkov od 44,39 milijona volilnih upravičencev.
Lee je v svojem zmagovalnem govoru pred parlamentom volitve označil za “dan sodbe” in obljubil gospodarsko oživitev ter ukrepe za preprečitev ponovnega vojaškega posega v demokracijo.
Lee Jae-myung, 61-letni nekdanji odvetnik za človekove pravice, je svojo politično pot začel kot župan mesta Seongnam, pozneje pa je postal guverner province Gyeonggi-do, najgosteje naseljene v državi. Njegova zgodba je zgodba vzpona iz revščine – kot otrok je delal v kemičnih tovarnah, kar mu je pustilo trajne zdravstvene posledice, kot sta okvara sluha in deformacija roke.
Prav te izkušnje so oblikovale njegovo osredotočenost na gospodarsko pravičnost in podporo srednjemu ter nižjemu sloju. Leta 2022 je za las izgubil predsedniške volitve proti Yoonu, a je decembrski poskus uvedbe vojaškega stanja, ki ga je Lee aktivno pomagal preprečiti z vzpenjanjem čez ograjo parlamenta in prenosom dogodka v živo, močno okrepil njegovo priljubljenost.
Obljube o gospodarskem preporodu
Lee se sooča z zahtevnimi gospodarskimi izzivi, saj se južnokorejsko gospodarstvo, četrto največje v Aziji, spopada z upočasnjeno rastjo, ki naj bi letos dosegla le 0,8 odstotka, kar je najmanj od pandemije covida-19.
Novi predsednik je napovedal naložbe v tehnologijo in inovacije ter povečano podporo malim podjetjem, družinam z nizkimi in srednjimi dohodki ter ranljivim skupinam, kot so mladi in starejši.
Poseben poudarek je namenil pogajanjem z ZDA, ključnim trgovinskim in varnostnim partnerjem, saj administracija Donalda Trumpa grozi z visokimi carinami na južnokorejske izvozne sektorje, kot so avtomobilska in jeklarska industrija. Lee je že ob napovedi kandidature poudaril, da so trgovinska pogajanja z ZDA prednostna naloga, saj bo od njih odvisna prihodnost izvozno usmerjenega gospodarstva.
Preprečevanje novih političnih pretresov
Poleg gospodarskih izzivov Lee obljublja reforme za krepitev demokracije. Po lanskem poskusu vojaškega stanja, ki je sprožil množične proteste in poglobil politično polarizacijo, je predlagal spremembo ustave, ki bi zahtevala odobritev parlamenta za razglasitev vojaškega stanja v 24 urah.
Njegova Demokratična stranka načrtuje tudi reformo pravosodnega sistema, vključno z ločitvijo preiskovalnih in tožilskih funkcij, ter povečanje števila sodnikov vrhovnega sodišča.
Lee prav tako obljublja uvedbo 4,5-dnevnega delovnega tedna, da bi zmanjšal število delovnih ur, ki so med najvišjimi v državah OECD, in postopno dvig zakonske upokojitvene starosti z 60 na 65 let. Država se po besedah novega predsednika sooča z eno najtežjih nalog v zadnjih treh desetletjih – združiti razdeljeno družbo in obnoviti zaupanje v demokratične institucije.
Ana Koren
Foto: Pixabay/Big_Heart
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
