Evropski akt o blokiranju, ki ga želi Slovenija sprožiti v odziv na sankcije ZDA proti sodnici Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Beti Hohler, je namenjen zaščiti pravnih in fizičnih oseb iz EU pred ukrepi tretjih držav, ki v nasprotju s pravom unije posegajo v njihove interese, je za STA pojasnila pravnica Janja Hojnik.
[STA] – Kot je pojasnila profesorica prava EU na mariborski pravni fakulteti, je bila evropska uredba o zaščiti pred učinkom zakonodaje tretjih držav, znana kot Blocking Statute, sprejeta z namenom zaščite pravnih in fizičnih oseb iz Evropske unije pred ekstrateritorialnimi učinki zakonodaje tretjih držav, ki posegajo v njihove interese na način, ki je v nasprotju s pravnim redom EU.
Ta zaščita v primeru sankcij proti Hohler trenutno ne velja, saj ameriška pravna podlaga za sankcije proti ICC ni vključena v prilogo uredbe, je povedala Hojnik.
“To lahko stori Evropska komisija s sprejetjem delegirane uredbe, pri čemer mora oceniti, da ukrepi ZDA povzročajo škodo subjektom v EU ali ogrožajo suverenost in interese unije,” je zapisala v odgovorih za STA.
Delegirani akt
Delegirani akt sprejme komisija, veljati pa začne le, če niti Evropski parlament niti Svet EU v roku dveh mesecev ne izrazita nasprotovanja. Evropski parlament o tem odloča z absolutno večino, države članice v Svetu pa z okrepljeno kvalificirano večino, to je najmanj 20 od 27 članic, ki skupaj predstavljajo 65 odstotkov vseh državljanov EU. Instituciji lahko komisijo tudi pred iztekom roka obvestita, da aktu ne bosta nasprotovali.
Tako za sprejetje zaščitnih ukrepov ni potrebno soglasje vseh držav članic, so potrdili na Evropski komisiji.
Postopek za aktivacijo zaščite po navedbah Hojnik temelji na politični odločitvi in oceni komisije. Slovenija kot država članica lahko v tem okviru komisijo pozove, da uvede postopek spremembe priloge uredbe in s tem zagotovi zaščito sodnice kot državljanke EU in kot predstavnice neodvisnega mednarodnega sodstva.
Kot je še dodala, bi tako oseba iz EU, ki je tarča teh sankcij, pridobila pravico, da zavrne njihovo izvrševanje, da pred evropskimi sodišči zahteva povračilo škode in da se v postopkih v EU upošteva neskladnost tujih sankcij z evropskim pravom. V praksi to pomeni, da bi bila sodnica Hohler deležna pravnega varstva, če bi zaradi sankcij utrpela škodo. Pravna sredstva bi lahko uporabila na ozemlju unije.
Spomnimo…
ZDA uvedle sankcije proti sodnici ICC Beti Hohler
Združene države Amerike so uvedle sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v Haagu, med drugim tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler. Sankcije so posledica odločitev sodišča, povezanih z izdajo naloga za prijetje izraelskih voditeljev in preiskavami domnevnih vojnih zločinov ameriških vojakov. Ameriška administracija sankcije utemeljuje z zaščito suverenosti ZDA in njihovih zaveznic, kar je sprožilo burne odzive v Evropi.
Sankcije, ki jih je napovedal ameriški državni sekretar Marco Rubio, so usmerjene proti sodnicam Solomy Balungi Bossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibáñez Carranza iz Peruja, Reine Adelaide Sophie Alapini Gansou iz Benina in Beti Hohler iz Slovenije.
Hohler, ki je bila za sodnico ICC izvoljena leta 2023, je skupaj s sodnico Alapini Gansou sodelovala pri odobritvi naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Yoava Gallanta novembra 2024.
Sodišče je presodilo, da obstajajo “razumni razlogi” za njuno kazensko odgovornost zaradi vojnih zločinov v Gazi.
Evropski odzivi
Evropska unija in Nizozemska, kjer ima ICC sedež, sta sankcije ostro obsodili. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je poudaril, da EU odločno podpira neodvisnost ICC. Nizozemski zunanji minister Caspar Veldkamp je izjavil, da morajo mednarodna sodišča delovati brez ovir.
Sankcije ZDA vključujejo zamrznitev premoženja omenjenih sodnic v ZDA in omejitve pri izdaji vizumov. Gre za nadaljevanje politike ameriške administracije, ki je že februarja sankcionirala glavnega tožilca ICC Karima Khana zaradi preiskav proti Izraelu.
Kritiki, vključno z nekdanjim tožilcem ICC Jamesom Goldstonom, opozarjajo, da takšni ukrepi ogrožajo neodvisnost sodišča in pravico žrtev hudih zločinov. ICC je sankcije označil za poskus spodkopavanja njegove avtoritete.
Miha D. Kovač
Foto: Slovensko sodniško društvo
