Ko se dnevi krajšajo, temperature počasi padajo in se v zraku čuti vonj po odpadlem listju, to še zdaleč ne pomeni, da je delo na vrtu končano. Prav nasprotno – jesen je eno najpomembnejših obdobij v letu za vse vrtnarje, saj takrat postavimo temelje za prihodnjo sezono. Če jeseni vrt pravilno pripravimo, bomo spomladi nagrajeni z bujnim rastjem, zdravimi rastlinami in bogatimi pridelki. Ključno vprašanje pa je: kaj pognojimo jeseni in zakaj?
Po dolgi rastni sezoni je zemlja utrujena. Rastline so iz zemlje črpale hranila, ta pa so se izčrpala ali sprala z dežjem. Če želimo, da bo prst spomladi spet rodovitna, jo moramo zdaj obogatiti.
Jesensko gnojenje ima še eno veliko prednost – hranila se čez zimo počasi sproščajo in so spomladi rastlinam takoj na voljo. Tako se izognemo šoku, ki ga lahko povzroči naglo dodajanje hitrih gnojil spomladi.
Najprej pomislimo na trajnice. To so rastline, ki prezimijo in bodo spomladi spet zagnale novo rast. Med njimi so sadno drevje, trta, okrasne trajnice in vrtnice. Vsem tem rastlinam jesensko gnojenje pomaga, da si ustvarijo zalogo hranil, okrepi se njihova odpornost, korenine pa se bolje razvijejo.
- Sadno drevje: jablane, hruške, slive, češnje in druge sadne vrste bodo hvaležne za dodatek organskega gnojila ali hlevskega gnoja. Tako si zagotovijo boljši start v naslednjem letu.
- Trta: čeprav se trgatev zaključi, trta potrebuje podporo, da okrepi koreninski sistem. Jeseni se priporoča uporaba fosforja in kalija, ki izboljšata odpornost na mraz.
- Vrtnice in okrasne trajnice: če jih pognojimo zdaj, bodo prihodnje leto bolj bujno cvetele. Pri tem se izogibamo dušiku, saj spodbuja rast listov, ki jih mraz hitro poškoduje.
Zelenjavni vrt in gnojenje
Tudi na zelenjavnem vrtu je jesen pravi čas za delo. Ko poberemo zadnje pridelke, je zemlja pripravljena na osvežitev.
- Kapusnice in por – rastline, ki ostanejo v zemlji še dolgo v jesen, lahko še dodatno pognojimo, da bodo zdržale do konca sezone.
- Prazne grede – če so že izpraznjene, jih obogatimo s kompostom ali organskimi gnojili. Tako pripravimo tla za spomladanske setve.
- Česen in čebula, ki ju običajno sadimo jeseni, bosta z dodanim fosforjem in kalijem razvila močne korenine in lep pridelek.
Jeseni je dobro, da damo prednost organskim gnojilom, saj se razgrajujejo počasi in hranila sproščajo postopoma. Najbolj priljubljeni so:
- Kompost – domač vrtni zaklad, ki izboljša strukturo tal in obogati zemljo s hranili.
- Hlevski gnoj – staro, a zlato pravilo vrtnarjev. Najbolje ga je uporabiti dobro preperenega, da ne poškoduje rastlin.
- Mineralna gnojila z več fosforja in kalija – koristna za trajnice in sadno drevje, saj spodbujajo razvoj korenin in večjo odpornost proti mrazu.
Pomembno je poudariti, da se jeseni izogibamo gnojilom z visoko vsebnostjo dušika. Ta namreč spodbuja bujno rast listja, kar pa v hladnih mesecih rastlinam škodi.
Kako pognojimo pravilno?
Pri jesenskem gnojenju ne gre samo za to, da nekaj potresemo po površini. Za najboljši učinek je priporočljivo gnojilo zadelati v tla, da hranila pridejo bližje koreninam. Pri drevesih ga potresemo po območju koreninskega sistema in rahlo prekrijemo z zemljo. Na gredah pa ga enostavno raztresemo in vkopljemo z motiko ali vilami.
Če želimo vrt še dodatno pripraviti, lahko tla zaščitimo s prekrivnimi rastlinami (npr. facelija, detelja, grašica), ki čez zimo ščitijo prst, spomladi pa služijo kot zeleno gnojilo.
Mnogi jesensko delo na vrtu povezujejo zgolj s pospravljanjem, grabljenjem listja in čiščenjem gredic. V resnici pa je jesen pravi trenutek, da vrtu podarimo novo energijo. S premišljenim gnojenjem poskrbimo, da zemlja ni prazna, temveč polna hranil, ki bodo čakale na pomlad.
Kot radi rečejo izkušeni vrtnarji – vrt je kot človek: če mu damo dovolj hrane in počitka, bo naslednje leto še bolj trdoživ in hvaležen. Jesensko gnojenje je torej naložba, ki se obrestuje v cvetočem vrtu in bogatem pridelku.
Foto: Freepik
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
