Čeprav bi marsikdo pomislil, da se je vrtnarska sezona z novembrom že poslovila, se delo za pozorne vrtičkarje šele začenja. Tisti, ki želijo spomladi prvi uživati v mladih poganjkih in svežih dišavah, vedo, da november ni čas počitka, ampak priprave. Zemlja je še vedno dovolj topla za sajenje nekaterih vrst, hkrati pa vlaga pomaga, da se rastline do zime ukoreninijo in pripravijo na svoj počasni, a stabilen začetek.
Med vrtnarji velja, da je zimski česen prava jesenska klasika. Sadimo ga v drugi polovici novembra, ko se zemlja že nekoliko ohladi, vendar še ni zmrznjena. Stroki, ki jih ločimo tik pred sajenjem, naj bodo veliki in zdravi – iz njih bodo zrasle najmočnejše čebulice. Sadimo jih približno 5 cm globoko in 15 cm narazen, pri čemer je pomembno, da je konica vedno obrnjena navzgor.
Zimski česen bo čez zimo razvil močne korenine, zgodaj spomladi pa vas bo nagradil z bujnimi, svetlozelenimi listi. Najbolje uspeva v rahli, humusni zemlji, ki se ne zadržuje preveč vode. Če želite, da bo pridelek res kakovosten, mu privoščite plast zastirke iz slame ali listja, ki ga bo zaščitila pred mrazom in ohranila vlago.
Bob – robusten pionir pomladnih gredic
Čeprav se sliši nenavadno, je bob ena redkih stročnic, ki jo lahko posejemo že v pozni jeseni. Zimski mraz mu ne pride do živega – nasprotno, nizke temperature celo izboljšajo njegovo odpornost in pospešijo kalitev spomladi.
Izberite zgodnje sorte, semena pa posejte 3 do 5 cm globoko, s presledki okoli 20 cm med rastlinami. Tudi bobu koristi zaščita s tanko plastjo slame ali sena. Ko spomladi sneg skopni, vas bodo pričakali čvrsti poganjki, pripravljeni na rast. Poleg tega bob s svojimi koreninami obogati zemljo z dušikom – kar pomeni, da pripravi gredo za naslednje kulture, na primer solato ali ohrovt.
Dišavnice, ki se ne ustrašijo mraza
Čeprav večina dišavnic raje počaka na toplejše mesece, obstaja kar nekaj takšnih, ki preživijo tudi zimo in razveseljujejo s svojo obstojnostjo. Med njimi so timijan, žajbelj, meta, drobnjak in peteršilj.
Te rastline so kot mali borci – rade imajo sončna mesta, vendar zimski veter ni njihov prijatelj. Zato jih je dobro zaščititi z nekaj suhega listja ali smrekovih vejic.
Če jih imate v lončkih, jih postavite ob steno hiše ali na okensko polico, kjer bodo nekoliko na toplem. Timijan in žajbelj bosta tudi pozimi ohranila del svojih aromatičnih listov, drobnjak pa bo spomladi hitro pognal, če ga zdaj posejete ali razdelite.
Kdor novembra sadi, naj ne pozabi na najpomembnejše – zemljo. Zrahljana, pognojena in pravilno zaščitena zemlja je osnova, da rastline čez zimo zadržijo energijo. Če nimate časa za sajenje, zemljo vsaj prekrijte s kompostom ali zastirko. Tako jo boste obvarovali pred izsušitvijo, hkrati pa jo pripravili za zgodnjo spomladansko setev.
Sajenje v novembru je način, kako ohraniti stik z naravo tudi v hladnejših mesecih in si zagotoviti prednost, ko bo pomlad potrkala na vrata. In ko bodo prve sončne svetlobe obarvale gredo, boste vedeli, da se je trud izplačal – vaš zimski česen, bob in dišavnice bodo že korak pred ostalimi.
Foto: Pexels
Prispevek je oblikovan s pomočjo UI.
