Kaj se zgodi s kometom po srečanju s Soncem? Novi posnetki razkrivajo presenetljive spremembe

Opazovanja z vrhunskimi teleskopi pogosto razkrijejo več kot le nove podatke – odpirajo tudi vpogled v procese, ki oblikujejo naše razumevanje Osončja in njegove širše okolice. Tak primer so nedavna opazovanja medzvezdnega kometa 3I/ATLAS, ki se je po prehodu mimo Sonca znova pojavil na nočnem nebu in pritegnil pozornost astronomov.

Konec novembra 2025 so astronomi s teleskopom Gemini North na Maunakei na Havajih pridobili nove posnetke kometa 3I/ATLAS, šele tretjega potrjenega medzvezdnega objekta, opaženega v našem Osončju. Opazovanja so potekala 26. novembra z uporabo večobjektnega spektrografa Gemini (GMOS) in so omogočila primerjavo stanja kometa pred in po njegovem najbližjem približanju Soncu. Gemini North deluje v okviru Mednarodnega observatorija Gemini, ki ga upravlja NSF NOIRLab, kar poudarja pomen dolgoročnih infrastrukturnih vlaganj v astronomijo.

Po poročanju NSF NOIRLab se je komet po prehodu izza Sonca znova pojavil v bližini zvezde Zaniah, dela trojnega zvezdnega sistema v ozvezdju Device. Prav ta ugodna geometrija je omogočila natančnejše opazovanje njegove kome in sprememb v svetlosti.

Tehnika opazovanja in barvni podpis kometa

Posnetek je sestavljen iz več zaporednih ekspozicij skozi štiri različne filtre – modrega, zelenega, oranžnega in rdečega. Med snemanjem je bil teleskop usmerjen tako, da je komet ostal v središču vidnega polja, medtem ko so se zvezde v ozadju zaradi relativnega gibanja razmazale v barvne sledi. Takšna metoda, kot izpostavlja NSF NOIRLab, omogoča jasnejšo ločitev med strukturo kometa in ozadjem neba.

Zanimiva je tudi sprememba v barvnem vtisu. Med prejšnjimi opazovanji, opravljenimi na teleskopu Gemini South v Čilu, je imel komet izrazitejši rdečkast ton. Tokrat pa nova slika razkriva rahel zelenkast sij. Po navedbah NSF NOIRLab je ta posledica sevanja plinov v komi, zlasti dvoatomskega ogljika (C2), ki pri segrevanju oddaja svetlobo v zelenem delu spektra.

Vloga znanstvenikov in vključevanje javnosti

Opazovanja so bila del mednarodne pobude Shadow the Scientists, ki jo je v sodelovanju z raziskovalci organiziral NSF NOIRLab. Program omogoča študentom in širši javnosti neposreden stik z znanstvenim delom, v tem primeru z opazovanjem vesolja prek teleskopov svetovnega razreda. Znanstveni del opazovanj je vodil Bryce Bolin iz raziskovalne ustanove Eureka Scientific.

Bolin je ob tem poudaril pomen odprtosti znanstvenega procesa in dejal: „Deljenje opazovalne izkušnje v vrhunskih pogojih javnosti omogoča neposreden vpogled v delo astronomov ter pomaga razumeti, kako nastajajo podatki o tako redkih objektih.“

Odprta vprašanja in nadaljnje spremljanje

Kljub novim podatkom ostaja več neznank. Kako se bo 3I/ATLAS obnašal, ko se bo oddaljeval od Sonca in se postopno ohlajal, še ni jasno. Po opozorilih NSF NOIRLab imajo številni kometi zakasnjen odziv na segrevanje, saj toplota prodira v notranjost jedra z zamikom. To lahko sproži nenadne izbruhe ali spremembe v kemični sestavi plinov.

Zaradi tega bo Gemini, v okviru programov NSF NOIRLab, komet še naprej spremljal na njegovi poti iz Osončja. Nadaljnja opazovanja bodo namenjena zaznavanju morebitnih novih izbruhov in sprememb v plinski sestavi, ki bi lahko dodatno osvetlile naravo medzvezdnih teles in procese, ki delujejo zunaj našega planetarnega sistema.

Miha D. Kovač

Foto: Pixabay