V zadnjih tednih so v več državah članicah Nata zabeležili serijo skrivnostnih poletov brezpilotnih letal, ki so povzročili preplah med prebivalci in političnimi voditelji. Kot poroča AP, naj bi šlo za najobsežnejše vdore v evropski zračni prostor v zadnjih letih, številni uradniki pa za nekatere incidente sumijo Rusijo, ki pa vsakršno vpletenost zanika.
Prvi večji dogodek je bil 10. septembra, ko je roj brezpilotnih letal prestopil mejo Poljske. Letala zveze Nato so morala hitro posredovati, pri čemer so nekaj naprav tudi sestrelila. Po navedbah AP je šlo za prvo neposredno soočenje Nata z Moskvo po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Nekaj dni zatem so zavezniška letala pospremila tri ruske vojaške letalnike iz estonskega zračnega prostora.
Incidenti so se nato razširili po celini, ob preletih v bližini letališč, vojaških baz in kritične infrastrukture. Evropski obrambni ministri so se zato dogovorili za vzpostavitev tako imenovanega “zidu brezpilotnih letal”, ki bi omogočal hitrejše zaznavanje in prestrezanje podobnih kršitev.
Zaprtja letališč in motnje v letalskem prometu
Nemčija in skandinavske države so se med prvimi soočile z večjimi posledicami. Letališče v Münchnu so morali v enem dnevu zapreti kar dvakrat, potem ko so nad območjem opazili neidentificirane drone. Zaradi zaprtja so bile prizadete tisoče potnikov, motnje v letalskem prometu pa so se nadaljevale tudi po ponovnem odprtju.
Na Danskem so 22. septembra droni preletavali letališče v Köbenhavnu in povzročili daljše zaprtje. Danska premierka Mette Frederiksen je dogodek označila kot “eden najresnejših napadov na kritično infrastrukturo v državi”, pri tem pa ni izključila možnosti ruske vpletenosti.
Podoben incident so istega večera zabeležili še na norveškem letališču v Oslu, kjer so zaradi opaženega drona ves promet preusmerili na eno vzletno-pristajalno stezo. Oblasti so kasneje preučevale, ali obstaja povezava med obema dogodkoma.
Droni nad danskimi vojaškimi lokacijami
Konec septembra so se vdori razširili na danske vojaške objekte. Med 24. in 25. septembrom so bila brezpilotna letala opažena nad štirimi manjšimi letališči, vključno z dvema, ki se uporabljata za vojaške potrebe. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je ob tem dejal, da gre po vsej verjetnosti za “sistematično in poklicno načrtovane polete”.
Mediji so med drugim poročali tudi o opažanju nad vojaško bazo Karup, ki velja za največjo na Danskem. Ministrstvo za obrambo podrobnosti ni želelo komentirati, pri čemer se je sklicevalo na operativno varnost in tekočo preiskavo.
Po poročanju AP so se v istem obdobju na Danskem pojavile številne prijave prebivalcev, ki so v enem dnevu poslali več sto opozoril o opažanjih neznanih predmetov na nebu. Nekateri od njih so se kasneje izkazali za napačne alarme, na primer opazovanje svetlih zvezd.
Sumljivo dogajanje ob nemški infrastrukturi
Posebno pozornost so vzbudili primeri na severu Nemčije. V zvezni deželi Schleswig-Holstein so 25. septembra opazili več dronov nad območji, kjer se nahajajo energetski in vojaški objekti. Med drugim so jih zabeležili nad elektrarno v Kielu, v bližini univerzitetne bolnišnice in v pristanišču, kjer deluje ladjedelnica.
Kot je povedala notranja ministrica Sabine Sütterlin-Waack, so bili opaženi “predmeti različnih oblik in velikosti”. Generalna državna tožilka Stephanie Gropp je potrdila, da je bila sprožena preiskava. Po poročanju nemškega tednika Der Spiegel naj bi v Kielu nad ladjedelnico TKMS, ki je dobavitelj pomorske obrambne tehnologije, letela dva manjša drona.
Kasneje so bila opažanja povezana tudi z univerzitetno bolnišnico ter elektrarno v mestu, medtem ko so nad rafinerijo v kraju Heide zaznali formacijo več dronov hkrati. O sumljivih letih so poročali še iz regije Mecklenburg-Predpomorjansko, kjer so nad vojaško bazo Sanitz opazili dodatne naprave.
Vse več držav se po navedbah AP sooča z dilemo, kako se odzvati na pojav, ki ga strokovnjaki označujejo za potencialno obliko testiranja obrambnih sposobnosti Nata. V nekaterih prestolnicah razpravljajo o tem, ali naj varnostnim silam dovolijo sestrelitev dronov, ki bi predstavljali nevarnost za kritično infrastrukturo ali civilno letalstvo.
Evropske oblasti za zdaj ostajajo previdne pri objavljanju podrobnosti o posameznih incidentih, saj preiskave še potekajo. Rusija medtem zavrača kakršnokoli povezavo z dogodki in trdi, da gre za neutemeljene obtožbe.
Foto: [Foto: Pixabay/fotografija je simbolna]
