Menjava zemlje v vrtnih koritih ni stvar koledarja, ampak je bolj stvar izčrpanosti substrata. V praksi pa se je izoblikovalo nekaj precej zanesljivih pravil, ki temeljijo na tem, kako hitro rastline porabljajo hranila in kako se zemlja s časom fizično poslabša.
Pri okrasnih rastlinah, ki v koritih ostanejo več sezon, se zemlja praviloma menja ali vsaj večinsko obnavlja na 2 do 3 leta. Substrat se sčasoma zbije, slabše zadržuje zrak in vodo, hkrati pa se izpere večina hranil. Tudi če redno dognojujemo, se struktura zemlje ne izboljša sama od sebe, kar se hitro pozna na rasti in cvetenju.
V praksi to pomeni: rastline presadimo, odstranimo večino stare zemlje, očistimo korito in uporabimo svež, kakovosten substrat. Če so rastline večje in jih ne želimo v celoti izkopavati, se pogosto odstrani vsaj zgornja polovica zemlje in nadomesti z novo.
Zelenjava in enoletnice: vsako leto
Pri zelenjavi, zeliščih in sezonskem cvetju je priporočilo precej bolj jasno: zemljo je smiselno zamenjati vsako sezono. Razlog ni le poraba hranil, temveč tudi kopičenje bolezni in škodljivcev v omejenem prostoru korita. Paradižnik, paprika, solata in podobne rastline so do substrata še posebej zahtevne, zato se slabša zemlja hitro pozna na pridelku.
Če popolna menjava vsako leto ni izvedljiva, se kot minimum priporoča, da se odstrani vsaj zgornjih 10 do 15 centimetrov zemlje in nadomesti s svežim substratom, ob tem pa se doda še kompost ali organsko gnojilo.
Trajnice in grmički: ob presajanju ali ob znakih izčrpanosti
Pri trajnicah in manjših grmih v večjih koritih se zemlja ne menja rutinsko, temveč ob presajanju ali ko rast očitno oslabi. Znaki, da substrat ne opravlja več svoje funkcije, so počasna rast, rumenenje listov kljub gnojenju, slabo cvetenje in voda, ki po zalivanju zelo hitro odteče ali pa zastaja.
V takih primerih se rastlino vzame iz korita, odstrani večino stare zemlje in jo posadi v svež substrat. Hkrati je smiselno preveriti tudi drenažo, saj se z leti pogosto zamaši.
Zakaj dognojevanje ni dovolj
Pogosta zmota je, da lahko staro zemljo „rešimo“ samo z gnojili. Hranila sicer začasno pomagajo, ne rešijo pa težav s strukturo substrata: zbita zemlja ima manj kisika, slabše zadržuje vlago in ustvarja pogoje za gnitje korenin. V koritih, kjer ni naravnega mešanja plasti kot na vrtu, se ta proces dogaja hitreje.
Kaj narediti s staro zemljo
Stare zemlje ni treba zavreči. Če ni vidnih znakov bolezni, jo lahko brez težav porabimo na vrtu, v gredah ali za izboljšanje tal okoli okrasnih grmov. Tam se pomeša z obstoječo zemljo in znova postane uporaben del talnega profila.
- Zelenjava in enoletnice: menjava vsako leto
- Okrasne rastline v koritih: menjava ali večja obnova na 2–3 leta
- Trajnice in grmi: ob presajanju ali ob slabši rasti
- Delna obnova (če ni popolne menjave): vsaj zgornjih 10–15 cm zemlje
Pri koritih velja pravilo, da je omejen volumen vedno večja obremenitev za zemljo kot na vrtu. Redna obnova substrata zato ni luksuz, ampak osnovni pogoj, da rastline tudi po več sezonah ostanejo zdrave in vitalne.
Prispevek je bil delno pripravljen s pomočjo umetne inteligence in uredniško obdelan.
