Kako Valicon sklepa o politični pripadnosti brez neposrednih vprašanj?
Nedavna anketa agencije Valicon o razlogih za (ne)udeležbo na referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke s področja umetnosti je vzbudila pozornost javnosti.
Pojavila pa so se vprašanja glede metodologije, s katero je Valicon ugotavljal politično pripadnost udeležencev in neudeležencev referenduma, čeprav anketirancev ni neposredno spraševal o njihovi politični opredeljenosti, a je za analizo uporabil podatke iz preteklih dveh mesecev, ki jih je že imel za posamezne anketirance.
Kako je torej agencija prišla do takšnih zaključkov in kakšni so bili ključni izsledki?
Anketa brez vprašanj o politični opredeljenosti
Valicon je anketo izvedel prek spletnega panela Jazvem.si med 11. in 14. majem, v njej pa je sodelovalo 2205 posameznikov. Med drugim je 1398 anketirancev odgovarjalo na vprašanje o razlogih za neudeležbo na referendumu.
Kot poroča portal Metropolitan.si, je najpogostejši razlog za neudeležbo bojkot oziroma protest, ki ga je navedlo 37,3 odstotka vprašanih, sledila pa je nezainteresiranost za temo (21,3 odstotka).
Zanimivo je, da Valicon ni neposredno spraševal o politični pripadnosti, kljub temu pa je v analizi navedel podatke o podpornikih posameznih strank, kot so SDS, SLS, Levica, Gibanje Svoboda in druge.
Kako je to mogoče? Po navedbah strokovnjakov Valicon verjetno uporablja metodo posrednega sklepanja o politični pripadnosti. To pomeni, da so podatki o politični usmerjenosti anketirancev pridobljeni iz predhodnih raziskav ali vzorcev vedenja, ki so že del njihovega panela.
Spletni panel Jazvem.si namreč omogoča zbiranje podatkov o posameznikih skozi daljše časovno obdobje, kar agenciji omogoča, da poveže odgovore z že znanimi vzorci političnih preferenc, ne da bi v konkretni anketi zastavila neposredno vprašanje o politični opredeljenosti.
Politična pripadnost skozi posredne vzorce
Valiconova analiza je pokazala, da so 60 odstotkov udeležencev referenduma predstavljali podporniki strank SDS, SLS, NSi in Demokratov, pri čemer so podporniki SDS, ki je bila predlagateljica referenduma, prispevali 53 odstotkov vseh udeležencev.
Najvišja udeležba je bila med podporniki SLS-a (61-odstotna), podporniki SDS-a sledijo s 58-odstotno udeležba, Demokrati (47-odstotna udeležba) in NSi-ja (37-odstotna udeležba), so povzeli na MMC RTV SLO. Po drugi strani so podporniki koalicijskih strank, kot sta Levica in Gibanje Svoboda, kot razlog za neudeležbo, pogosteje navajali bojkot, kar je po mnenju Valicona prispevalo k nizki volilni udeležbi.
Takšna metodologija ni novost. Valicon že vrsto let spremlja javno mnenje in vedenjske vzorce, kar jim omogoča, da na podlagi demografskih podatkov, preteklih anket in drugih kazalnikov posredno ocenijo politično usmerjenost.
Na primer, vprašanja o stališčih do določenih družbenih tem ali vzorci glasovanja na prejšnjih volitvah in referendumih lahko služijo kot osnova za sklepanje o politični pripadnosti.
Vprašanje reprezentativnosti in metodološke natančnosti
Kljub temu se v javnosti pojavljajo pomisleki o tem, ali je Valicon pri analizi upošteval odgovore vseh anketirancev. Kot je na družbenem omrežju X zapisala novinarka Suzana Kos (info360), vprašanje, zakaj so bili v analizo vključeni le določeni anketiranci ostaja odprto.
Valicon sicer zagotavlja, da je njihova metodologija skladna z visokimi standardi kakovosti, kar so dokazali tudi v času pandemije, ko so prilagodili svoje pristope za spremljanje javnega mnenja. Kljub temu natančen postopek, kako so iz vzorca izluščili podatke o politični pripadnosti, v javno dostopnih virih ni podrobno razkrit, kar odpira prostor za razpravo o transparentnosti.
Valiconova analiza torej temelji na kombinaciji trenutnih odgovorov in že obstoječih podatkov o anketirancih, kar omogoča sklepanje o politični pripadnosti brez neposrednih vprašanj.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Pixabay
