Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Kaja Kallas je posvarila, da bi ustanavljanje ločene evropske vojske vzporedno z Natom lahko resno ogrozilo delovanje zavezništva v kriznih razmerah. Po njenem mnenju bi takšna poteza zabrisala poveljniške verige in ustvarila nevarno nejasnost glede odločanja, ko je hitrost odziva ključna.
Kallas je na varnostni konferenci na Norveškem poudarila, da mora biti v vsakem vojaškem scenariju najvišja prioriteta jasna in enotna struktura poveljevanja. Opozorila je, da so obrambne odločitve v Evropski uniji še vedno predvsem v domeni držav članic, ki razmišljajo skozi nacionalne proračune in nacionalno odgovornost. To je po njenih besedah legitimno, a hkrati omejujoče, saj so posamezne države premajhne, da bi same pokrile celoten spekter sodobnih obrambnih izzivov.
Po njenem prepričanju je prav skupno delovanje tisto, ki omogoča učinkovitejšo zaščito večjega območja. Kot primer je navedla zračno obrambo, kjer so stroški izjemno visoki, zato Evropska unija razvija devet področij zmogljivosti v tesnem sodelovanju z Natom. Pri tem je poudarila, da gre za dopolnjevanje, ne za nadomeščanje obstoječega zavezništva.
Zakaj ločena vojska pomeni tveganje
Kallas je bila posebej neposredna pri zavračanju ideje o ločeni evropski vojski. Po njenem bi soobstoj dveh vojaških struktur – ene v okviru Nata in druge na ravni EU – v kriznih razmerah povzročil zmedo. Ključno vprašanje bi postalo, kdo daje ukaze in komu so sile dejansko podrejene.
Takšna nejasnost bi po njenih besedah pomenila, da bi odgovornost “padla med dva stola”, kar bi bilo v resnični krizi izjemno nevarno. Namesto tega zagovarja krepitev evropske obrambe znotraj obstoječega Natovega okvira, saj Evropska unija s tem zavezništvo dopolnjuje in krepi, ne pa slabi.
Norveška, Arktika in vloga ZDA
Razprava o evropski obrambi je potekala v širšem kontekstu napetosti znotraj Nata in vprašanj o dolgoročni vlogi Združenih držav. Norveški premier Jonas Gahr Støre je ob robu konference poudaril, da Norveška ostaja prva obrambna linija zavezništva proti ruskemu jedrskemu arzenalu. Spomnil je na obsežno sodelovanje pri spremljanju ruskih podmornic in orožnih sistemov ter zavrnil trditve, da Evropa Natu ne prispeva dovolj.
V prihodnjih tednih so napovedane tudi obsežne vojaške vaje na severu Norveške in Finske, na katerih bo sodelovalo okoli 25.000 vojakov, med njimi velike francoske in ameriške enote. Po besedah norveškega premierja to ni izraz dobre volje, temveč skupni interes zaveznikov.
V razpravah se je dotaknila tudi vprašanja evropske odvisnosti od ZDA. Kallas je zavrnila ocene o razkolu znotraj Nata in poudarila, da se sodelovanje med EU in zavezništvom v zadnjem obdobju celo krepi. Ob tem je priznala, da Evropa trenutno še ni sposobna popolnoma samostojne obrambe, vendar si prizadeva za večjo varnostno avtonomijo z večjimi vlaganji in razvojem zmogljivosti, ki jih bo obravnavala kot skupno evropsko odgovornost, ne zgolj nacionalno.
