Evropska unija ne bo vrnila zamrznjenih ruskih sredstev, če Moskva ne bo poravnala odškodnine Ukrajini, je na neformalnem srečanju zunanjih ministrov v Köbenhavnu poudarila visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas. „Ne moremo si predstavljati, da bi v primeru premirja ali mirovnega sporazuma to premoženje vrnili Rusiji, če ta ni plačala odškodnine,“ je dejala.
Po njenih besedah mora biti unija pripravljena na morebitne prihodnje dogovore, ki bi lahko sledili ob morebitnem premirju. Ministri so na srečanju, ki ni imelo odločevalnega značaja, razpravljali o posledicah vojne v Ukrajini in prihodnji rabi zamrznjenih ruskih sredstev.
EU je po začetku invazije februarja 2022 zamrznila državno premoženje v vrednosti približno 210 milijard evrov. Večina teh sredstev, okoli 183 milijard evrov, je shranjena v Belgiji, kjer ima sedež klirinška hiša Euroclear. Sredstva pripadajo predvsem ruski centralni banki in so bila prvotno vezana v obliki kratkoročnih obveznic.
Vprašanje njihove uporabe sproža pravne dileme. Strokovnjaki opozarjajo, da bi zaplemba in prenos teh sredstev pomenila brezprecedenčen korak, ki bi lahko unijo izpostavil pravnim tveganjem. Belgija, Nemčija in Francija so do dosedanjih predlogov izrazile zadržke, medtem ko Poljska in baltske države zagovarjajo popolno zaplembo.
Kot je spomnil Euronews, Madžarska nasprotuje tovrstni politiki in je ta teden vložila tožbo proti Svetu EU zaradi odločitve, da se del sredstev uporabi za financiranje pomoči Ukrajini. Budimpešta trdi, da program Evropskega mirovnega instrumenta (EPF), ki letno Ukrajini zagotavlja tri do pet milijard evrov, krši pravo EU, saj je bil sprejet mimo njenega nasprotovanja.
Program se skoraj v celoti financira iz obresti, pridobljenih z zamrznjenih ruskih sredstev, medtem ko se razprava o njihovi morebitni zaplembi nadaljuje.
Foto: Wikimedia/EU
