Katarski premier Šejk Mohamed bin Abdulrahman Al Thani je ob robu mednarodne konference v Dohi opozoril, da trenutnega premora spopadov v Gazi ni mogoče obravnavati kot celovito premirje. Poudaril je, da je “kritični trenutek” nastopil z iztekom prve faze dogovora, saj v Gazi ostajajo posmrtni ostanki enega izraelskega talca, ki jih skrajneži še niso izročili. Po njegovih besedah je premirje možno šele, ko “se izraelske sile popolnoma umaknejo” in ko bodo prebivalcem omogočeni varnost ter prost vstop in izstop iz območja.
Premier je ob tem, kot navaja AFP, dodal, da so ZDA in drugi posredniki v stalnih stikih, da bi zagotovili napredek proti drugi fazi mirovnega načrta, ki ga podpirata Washington in ZN. Dejal je, da se je doslej zgodil “le premor”, saj pogoji za trajnejše premirje še niso vzpostavljeni.
Prva faza 20-točkovnega mirovnega načrta, ki ga podpira administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa, je začela veljati 10. oktobra. Boji so se ustavili, hkrati pa je potekala izmenjava talcev in priprtih oseb: več deset talcev iz Gaze je bilo zamenjanih za več sto Palestincev v izraelskih zaporih. Izrael je v minulih dneh v Egipt poslal delegacijo za pogovore o vrnitvi posmrtnih ostankov zadnjega izraelskega talca.
Druga faza predvideva oblikovanje mednarodnih varnostnih sil v Gazi, vzpostavitev nove tehnokratske uprave, razorožitev Hamasa in morebitni umik izraelskih sil. Po navedbah arabskih in zahodnih uradnikov, s katerimi je govorila agencija AP, naj bi bil do konca leta ustanovljen mednarodni organ za nadzor nad premirjem. Vloga vodje tega telesa naj bi bila zaupana predsedniku Trumpu. V dolgoročnem okviru načrt vključuje tudi možnost poti do palestinske državnosti.
Varnostne razmere in odzivi držav v regiji
Kljub prekinitvi spopadov zdravstveni uradniki v Gazi poročajo, da je od oktobra v izraelskem ognju umrlo več kot 360 Palestincev. V bolnišnici Šifa so potrdili smrt dveh Palestincev v zračnem napadu severozahodno od Gaze. Izrael teh navedb ni komentiral, vojska pa še naprej zatrjuje, da izvaja napade na Palestince, ki naj bi prečkali premirno linijo na območja pod izraelskim nadzorom.
Turški zunanji minister Hakan Fidan je, po poročanju France24, na istem forumu opozoril, da je predvidena mednarodna varnostna sila za Gazo povezana z vrsto neodgovorjenih vprašanj, tudi o poveljniški strukturi in sestavi držav sodelujočih enot. Poudaril je, da ostajajo odprte številne praktične podrobnosti, ki jih bo treba doreči pred napotitvijo sil. Izrael zaradi napetih odnosov zavrača sodelovanje Turčije pri takšni misiji, čeprav Ankara velja za enega od garantov premirja.
Zgodovinski okvir konflikta in mednarodne posledice
Najnovejša eskalacija se je začela 7. oktobra 2023, ko so v Izrael vstopile oborožene skupine pod vodstvom Hamasa ter ubile približno 1.200 ljudi in zajele več kot 250 talcev. Izrael je odgovoril z obsežno ofenzivo, ki naj bi po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi zahtevala več kot 70.000 palestinskih življenj.
Tamkajšnje ministrstvo sicer ne razlikuje med civilisti in borci, vendar navaja, da je skoraj polovica žrtev žensk in otrok. Ministrstvo je del tamkajšnje uprave Hamasa, številke pa mednarodne organizacije, vključno z ZN, običajno štejejo za zanesljive. Izrael ob tem obtožuje Hamas, da uporablja civiliste kot žive ščite.
Katarski premier je v Dohi poudaril, da mir v regiji ni mogoč brez reševanja širšega palestinskega vprašanja. Opozoril je, da vprašanje Gaze ni ločeno od Zahodnega brega in prizadevanj Palestincev za lastno državo, pri čemer izraz upanje, da bo sodelovanje z ameriško administracijo omogočilo nadaljnje korake.
Foto: Zajem zaslona
