Vsako pomlad se na vrtovih ponovi isto vprašanje: koliko semen ali sadik sploh potrebujemo, da bomo pridelali dovolj zelenjave za svojo družino? Preveč posejanih rastlin hitro pomeni gnečo na gredi, premalo pa skromen pridelek. Pri načrtovanju vrta je zato pomembno, da poleg časa setve upoštevamo tudi razdalje med rastlinami in dejansko količino semen.
Pravilno načrtovana setev ne pomeni le več pridelka, temveč tudi bolj zdrave rastline, saj imajo dovolj prostora za razvoj.
Vsaka vrtnina ima svoj optimalen čas setve ali sajenja. Nekatere rastline dobro prenašajo hladnejše temperature in jih lahko sejemo že zgodaj spomladi, druge pa potrebujejo toplo zemljo in stabilno vreme.
Zgodnje vrtnine, kot so špinača, grah, redkvica in solata, lahko sejemo že konec marca ali v začetku aprila, če zemlja ni več zmrznjena. Po drugi strani pa toploljubne rastline, kot so paradižnik, paprika, bučke ali kumare, sadimo šele, ko mine nevarnost pozebe.
Pri setvi je pomembno tudi, da zemlja ni premokra ali zbita. Rahla in ogreta tla omogočajo, da semena hitreje vzkalijo.
Koliko semen posejati na gredo
Pri semenih pogosto velja pravilo: manj je več. Če semena posejemo pregosto, rastline med seboj tekmujejo za svetlobo, vodo in hranila. Takšne rastline so običajno šibkejše, pridelek pa je manjši.
Pri večini vrtnin se semena sejejo v vrste. Razdalja med semeni je odvisna od vrste rastline. Manjša semena, kot so korenje ali redkvica, sejemo nekoliko gosteje, večja, kot so bučke ali fižol, pa potrebujejo več prostora.
Ko rastline nekoliko zrastejo, jih je pogosto treba tudi razredčiti. To pomeni, da odstranimo odvečne sadike in pustimo le tiste, ki imajo dovolj prostora za razvoj.
Pomladni koledar setve in sajenja
Spodnja preglednica daje okvirno predstavo, kdaj na vrtu sejemo ali sadimo najpogostejše vrtnine. Čas je lahko odvisen tudi od vremena in nadmorske višine.
| Vrtnina | Setev / sajenje na prostem | Razdalja med rastlinami |
|---|---|---|
| Redkvica | marec – september | 5–10 cm |
| Špinača | marec – april, avgust | 10–15 cm |
| Grah | marec – april | 5–10 cm |
| Korenje | marec – junij | 5 cm |
| Solata | marec – september | 25–30 cm |
| Čebula (sadike ali čebulček) | marec – april | 10 cm |
| Krompir | april | 30–40 cm |
| Fižol | maj | 10–15 cm |
| Kumare | maj | 40–50 cm |
| Bučke | maj | 80–100 cm |
| Paradižnik (sadike) | maj | 50–70 cm |
| Paprika (sadike) | maj | 40–50 cm |
| Zelje | april – maj | 50 cm |
Koliko sadik potrebujemo
Pri vrtninah, ki jih sadimo kot sadike, je načrtovanje nekoliko lažje. Število sadik je odvisno predvsem od velikosti vrta in potreb gospodinjstva.
Za okvirno predstavo se pogosto uporablja nekaj preprostih pravil:
- paradižnik potrebuje približno 50 do 70 centimetrov prostora med rastlinami,
- paprika približno 40 centimetrov,
- solata približno 25 do 30 centimetrov,
- zelje in cvetača tudi do 50 centimetrov ali več.
Če sadike posadimo preblizu, rastline težje razvijejo liste in korenine, zrak med njimi slabše kroži, kar lahko poveča tveganje za bolezni.
Načrtovanje pridelka za gospodinjstvo
Pri načrtovanju vrta je smiselno razmisliti tudi o tem, koliko določene zelenjave dejansko porabimo. Za manjšo družino pogosto zadostuje nekaj rastlin posamezne vrtnine.
Na primer:
- 4 do 6 rastlin paradižnika lahko zadostuje za redno uporabo v sezoni,
- 10 do 15 glav solate omogoča stalno pobiranje svežih listov,
- 5 do 8 bučk običajno zagotovi dovolj pridelka za večji del poletja.
Seveda so te številke odvisne od sorte, velikosti vrta in načina uporabe pridelka.
Veliko vrtnarjev naredi napako, da vse poseje naenkrat. Rezultat je pogosto velik pridelek v kratkem času, ki ga je težko porabiti.
Zato se pri številnih vrtninah priporoča postopna setev. Solato, redkvico ali špinačo lahko sejemo v več zaporednih terminih, na primer vsakih 10 do 14 dni. Tako bomo imeli svež pridelek daljše obdobje.
Postopna setev pomeni tudi boljši izkoristek gredic, saj lahko po zgodnjih vrtninah posejemo nove rastline in tako vrt ostane rodoviten skozi vso sezono.
