V Sloveniji nastaja nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo določil ključne ukrepe za izboljšanje stanja ekosistemov in biotske raznovrstnosti, hkrati pa prinaša tudi pomembne spremembe za kmetijstvo.
Kot so zapisali na KGZS, načrt izhaja iz evropske uredbe o obnovi narave, sprejete junija 2024, in predvideva „celovit, medsektorsko usklajen in znanstveno podprt pristop k obnovi narave“ .
Dokument naj bi bil pripravljen do poletja in nato poslan v Bruselj, pri čemer bodo ukrepi časovno in prostorsko opredeljeni za različne tipe ekosistemov.
Ambiciozni cilji do leta 2030
Načrt predvideva več konkretnih ciljev, med drugim vključitev najmanj 20 odstotkov degradiranih ekosistemov v obnovo do leta 2030 ter postopno izboljšanje stanja habitatov do leta 2050.
Kot so izpostavili na KGZS, cilji vključujejo tudi „obrnitev trenda upada populacij opraševalcev“ ter izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti v kmetijskih, gozdnih in urbanih okoljih .
Poseben poudarek je na povezovanju rek, obnovi poplavnih ravnic in dolgoročni vzdržnosti ekosistemov.
Kmetijstvo pod dodatnim pritiskom
Dokument se neposredno dotika tudi kmetijstva, predvsem v okviru območij Natura 2000 in kmetijskih ekosistemov.
Kot navajajo na KGZS, bodo ključni kazalniki za spremljanje stanja med drugim „zaloge organskega ogljika v tleh, delež kmetijske krajine z značilnostmi visoko raznovrstne krajine ter indeks ptic kmetijske krajine“ .
Pri tem poudarjajo, da bo za izboljšanje stanja potrebno ohranjanje krajinskih elementov, večja raznolikost rabe tal in dolgoročno spremljanje sprememb.
Razširjeni ukrepi in odprta vprašanja
Iz dokumenta je razvidno, da se bo v prihodnje razširil nabor ukrepov, ki vplivajo na kmetijstvo, pri čemer naj bi bili ključni instrumenti povezani predvsem z ukrepi skupne kmetijske politike.
Na KGZS opozarjajo, da „NNON vsaj v tej fazi kot ključni instrument za izvajanje ukrepov navaja predvsem intervencije SKP“, zato se odpira vprašanje, ali bodo finančni okvirji za kmetijstvo zadostovali za izvajanje vseh predvidenih ukrepov .
Ob tem izpostavljajo tudi vpliv na kmetijske prakse. „Prilagajanje kmetijskih praks pomeni zagotavljanje trajnostnega kmetovanja in pogosto tudi zmanjšanje intenzivnosti pridelave,“ so zapisali.
Obveznosti za kmete še niso povsem jasne
Ena od ključnih dilem ostaja, katere zahteve bodo za kmete obvezne in katere prostovoljne.
Kot so poudarili na KGZS, bo treba „skrbno preučiti, kateri predlagani ukrepi bodo obvezni in za katere se bodo kmetje odločali prostovoljno“, kar bo pomembno vplivalo na izvajanje ukrepov v praksi .
Načrt za obdobje 2027–2032 se bo sprva osredotočal na območja Natura 2000, kasneje pa naj bi se ukrepi razširili tudi na druga območja.
