KGZS: umik strokovne publikacije je nedopusten poseg v stroko in slovensko kmetijstvo

Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije ostro nasprotujejo umiku strokovne publikacije Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki po njihovem prepričanju temelji na preverljivih podatkih in razbija razširjene mite o vlogi živinoreje pri podnebnih spremembah. Umik dokumenta ocenjujejo kot nedopusten, saj po njihovih besedah predstavlja neposreden napad na stroko, slovensko živinorejo in kmete.

„Umik publikacije, ki ugotavlja, da živinoreja ni glavni vir toplogrednih plinov in da Slovenci ne pojemo preveč mesa, je nesprejemljiv. Gre za poseg v strokovno razpravo in za nevaren precedens, ki spodkopava zaupanje v znanstveno utemeljene analize,“ so poudarili na KGZS.

Kot navajajo, je publikacija razbila dva pogosto ponavljana mita v javnem prostoru: da je živinoreja poglavitni vir toplogrednih plinov in da je poraba mesa v Sloveniji nadpovprečna v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.

Podatki kažejo drugačno sliko izpustov

Po podatkih iz publikacije kmetijstvo v Sloveniji prispeva približno 11 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, medtem ko energetika in promet skupaj ustvarita skoraj 60 odstotkov izpustov. Največji vir toplogrednih plinov tako ostaja kurjenje fosilnih goriv, predvsem v proizvodnji električne energije in cestnem prometu, ne pa živinoreja.

Avtorji opozarjajo tudi na napačno razumevanje statistike porabe mesa. Razpoložljiva količina mesa na prebivalca se v javnosti pogosto enači z dejansko zaužito količino, čeprav vključuje tudi kosti, izgube v trgovinah in gospodinjstvih ter meso za hišne ljubljenčke. Po primerljivih preračunih je poraba mesa v Sloveniji blizu povprečja držav EU.

Emisije v kmetijstvu že desetletja upadajo

Na KGZS izpostavljajo, da podatki iz podnebnih poročil kažejo dolgoročen trend zmanjševanja emisij v kmetijstvu. V obdobju od leta 1986 do 2023 so se emisije toplogrednih plinov v slovenskem kmetijstvu zmanjšale za več kot 20 odstotkov, tako v živinoreji kot v rastlinski pridelavi. Ob tem poudarjajo tudi nizko rabo antibiotikov v slovenski živinoreji, ki je bistveno pod povprečjem Evropske unije.

Posebno vlogo ima po njihovih navedbah živinoreja tudi z okoljskega vidika. Velik del slovenskega kmetijstva temelji na trajnem travinju, ki brez živinoreje ne bi bilo vzdrževano. Ta območja vežejo ogljik, preprečujejo zaraščanje in erozijo tal ter pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in kulturne krajine.

„Slovensko kmetijstvo temelji na majhnih, družinskih kmetijah, povprečna velikost kmetije znaša okoli 7 hektarjev, zato ni primerljivo z velikimi intenzivnimi sistemi v nekaterih drugih državah EU. Enostransko prikazovanje živinoreje kot glavnega okoljskega problema ne odraža slovenske realnosti,“ so izpostavili.

Opozorilo pred političnimi in ideološkimi pritiski

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je ob tem opozoril na posebnosti slovenskega prostora in posledice morebitnega zatiranja živinoreje.

„V Sloveniji imamo približno tri četrtine kmetijskih zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki. Na teh območjih je zaradi naravnih danosti možna izključno pašna živinoreja. Politični ali ideološki napadi na to panogo tvegajo, da se bo Slovenija zaraščala in izgubljala biotsko raznovrstnost,“ je poudaril.

Na KGZS zato pozivajo pristojne institucije k ponovni javni objavi publikacije, spoštovanju znanstvenih ugotovitev ter k prenehanju zavajajočega in enostranskega prikazovanja slovenske živinoreje v javni razpravi.