KGZS: več kot 80-odstotni padec uvoza gnojil ogroža letino

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je predsednika vlade in ministrico za kmetijstvo opozorila na hitro zaostrovanje razmer na trgu gnojil ter zahtevala takojšnje ukrepanje države. Po njihovih navedbah je po začetku izvajanja Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) prišlo do dramatičnega padca uvoza dušičnih gnojil, kar neposredno ogroža stabilnost kmetijske proizvodnje.

„Gre za nenaden zlom dobavnih tokov, ki predstavlja resno tveganje za stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost,“ opozarjajo v KGZS.

Po podatkih Evropske komisije je uvoz dušičnih gnojil v Evropsko unijo januarja 2026 znašal 179.877 ton, kar pomeni več kot 80-odstotni padec v primerjavi z januarjem 2025 in padec na manj kot 16 odstotkov običajne ravni.

KGZS poudarja, da imajo dušična gnojila ključno vlogo v kmetijski proizvodnji, saj predstavljajo približno 46 odstotkov celotne porabe gnojil v EU, pri čemer je bilo več kot 30 odstotkov teh količin tradicionalno uvoženih.

„Tako izrazito zmanjšanje razpoložljivosti se že neposredno odraža na terenu,“ navaja zbornica.

Po njihovih podatkih so bile cene gnojil januarja 2026 približno 25 odstotkov višje od povprečja leta 2024. Gnojila predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave, sektor poljščin pa se že tretje leto zapored sooča z negativnimi maržami.

„Trenutne zaloge gnojil pokrivajo le približno 45 do 50 odstotkov potreb za letino 2026, kar ogroža tudi pripravo na leto 2027,“ opozarjajo.

Slovensko kmetijstvo brez prilagoditvenih rezerv

V KGZS dodatno izpostavljajo, da slovenski kmetje v novo krizo vstopajo že oslabljeni. Uporabo dušičnih gnojil so po njihovih navedbah zmanjševali že več let, predvsem zaradi visokih cen energentov, rasti stroškov pridelave in negotovih razmer na trgih.

„Slovensko kmetijstvo v trenutne razmere vstopa brez večjih prilagoditvenih rezerv,“ poudarjajo. „Novi padec dostopnosti gnojil zato ne pomeni postopnega prilagajanja praks, temveč realno tveganje za zmanjšanje pridelave hrane in dodatno poslabšanje ekonomskega položaja kmetij.“

Opozorila iz leta 2025 so se uresničila

KGZS opozarja, da je na tveganja opozarjala že novembra 2025. Takrat je izpostavila možnost rasti cen in motenj v dobavnih verigah, danes pa ugotavlja, da so se ta opozorila uresničila hitreje in v hujši obliki, kot je bilo pričakovano.

„Stabilnost oskrbe z gnojili je temelj stabilnosti pridelave hrane. Čakanje na dodatne analize ob dejanskem več kot 80-odstotnem padcu uvoza pomeni sprejemanje tveganja, ki si ga prehranski sistem države ne more privoščiti,“ opozarjajo.

Zbornica od vlade pričakuje „jasno javno opredelitev do nastale situacije ter oceno vpliva na slovensko kmetijstvo“. Med zahtevami so tudi „aktivna pobuda Slovenije na ravni Evropske unije za začasno zadržanje ali prilagoditev izvajanja CBAM za gnojila“, priprava nacionalnih interventnih ukrepov, vključno z možnostjo državnih pomoči, ter „vzpostavitev krizne koordinacije s predstavniki sektorja za sprotno spremljanje zalog in pravočasno ukrepanje“.

KGZS ob tem poudarja, da je kmetijstvo strateška dejavnost države in da bi lahko neodzivnost povzročila „dodatni padec proizvodnje, povečanje uvozne odvisnosti in dolgoročno ogrožanje prehranske varnosti“.