Kijev in EU zaskrbljena: Trumpovi pogovori s Putinom sprožili strah pred ‘umazanim dogovorom’
Kijev in njegovi evropski zavezniki so v četrtek izrazili zaskrbljenost zaradi možnega mirovnega dogovora, ki bi bil sklenjen brez njihovega sodelovanja, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v pogovoru izjavil, da Ukrajina ne more niti ponovno prevzeti vsega svojega ozemlja niti se pridružiti zvezi NATO, kar je sprožilo val negotovosti in odziv v evropskih političnih krogih.
V luči teh dogodkov so ruski finančni trgi zabeležili znatno rast, prav tako pa je narasla cena ukrajinskega dolga. Možnost prvih konkretnih mirovnih pogajanj po več mesecih intenzivnih spopadov je med vlagatelji sprožila optimizem, a hkrati vzbudila skrb pri ukrajinskih in evropskih voditeljih, ki opozarjajo na nevarnost nepremišljenih koncesij.
Trumpova napoved, ki nakazuje na možnost enostranske odločitve Bele hiše glede dogovora z Rusijo, je povzročila negotovost v Kijevu in evropskih prestolnicah, poroča Reuters. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenskij je poudaril, da Ukrajina kot suverena država ne more sprejeti nobenega sporazuma, ki bi bil sklenjen brez njene udeležbe. Ob tem je opozoril, da si Putin prizadeva, da bi bila morebitna pogajanja omejena zgolj na dvostranski okvir z Združenimi državami, kar bi lahko oslabilo ukrajinsko pogajalsko pozicijo.
Evropska unija odločna proti “umazanemu dogovoru”
Evropski voditelji so se hitro odzvali na Trumpovo mirovno pobudo. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izrazila odločno nasprotovanje kakršnim koli popuščanjem Rusiji brez sodelovanja evropskih partnerjev. Po njenih besedah bi vsak enostranski dogovor, ki bi vključeval predhodne koncesije Moskvi, predstavljal zgolj obliko popuščanja, kar se v zgodovini ni nikoli izkazalo za uspešno strategijo.
Evropski diplomatski viri poročajo, da so ministri EU sprejeli sklep o sodelovanju v “odkritem in zahtevnem dialogu” z ameriškimi predstavniki na letni varnostni konferenci v Münchnu, ki se začne v petek. To izraža stopnjevano zaskrbljenost EU nad možnimi potezami Trumpove administracije, ki bi lahko zaobšla interese evropskih zaveznic.
Pogajanja in ameriško stališče
Trump, ki je opravil prvi javno potrjeni pogovor s Putinom po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino leta 2022, je nato poklical tudi Zelenskega. Po pogovoru je dejal, da verjame, da si obe strani „želita miru“. Trump je hkrati izrazil jasno stališče, da je nerealno pričakovanje, da bi se Ukrajina vrnila na meje iz leta 2014 ali postala članica zveze NATO v okviru morebitnega mirovnega dogovora.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v četrtek poudaril, da ima svet srečo, ker Trump vodi pogajanja, saj ga je označil za “najboljšega pogajalca na planetu”. Kljub temu v Kijevu vlada dvom o iskrenosti takšnih izjav, saj se zdi, da Trumpova administracija nagiba k iskanju hitre rešitve, ki bi koristila predvsem interesom ZDA.
Na ruski strani je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov izjavil, da je Kremelj navdušen nad Trumpovim pristopom in pripravljenostjo na dialog. Ob tem je poudaril, da obstaja politična volja za iskanje rešitev, kar predstavlja pomemben preobrat v primerjavi s politiko pretekle ameriške administracije.
Ukrajinske zahteve in realnost vojne
Rusija je leta 2014 zavzela ukrajinski polotok Krim, nato pa so njeni posredniki prevzeli nadzor nad deli vzhodne Ukrajine. V letu 2022 je sledila obsežna invazija, v kateri je Moskva pridobila dodatna ozemlja na vzhodu in jugu države. Ukrajinske sile so v prvih mesecih vojne uspele odbiti ruske enote iz Kijeva, kasneje pa so v letu 2022 ponovno zavzele del ozemlja. Vendar se je ukrajinska vojska v letu 2023, zaradi pomanjkanja človeških in materialnih virov, soočila s težavami pri nadaljnjih protiofenzivah.
V letih intenzivnih spopadov so na obeh straneh padle stotisoče vojakov, pri čemer natančnih podatkov o žrtvah ni. Ukrajinska mesta so bila deloma uničena, medtem ko se stališča obeh strani glede mirovnega dogovora niso bistveno spremenila. Moskva zahteva, da Kijev trajno odstopi določena ozemlja in sprejme status nevtralne države. Po drugi strani Kijev vztraja pri umiku vseh ruskih enot in zagotovitvi varnostnih jamstev, ki bi bila enakovredna članstvu v Natu.
Ukrajinski uradniki priznavajo, da je polnopravno članstvo v Natu kratkoročno težko dosegljivo, prav tako pa bi lahko mirovni dogovor vključeval tudi določene teritorijalne kompromise. Kljub temu Kijev in njegovi evropski partnerji ostajajo zaskrbljeni zaradi Trumpovega pristopa, ki je v javnosti predstavljen kot enostransko popuščanje Rusiji.
Ukrajinska zunanja politika ostaja osredotočena na prizadevanja za včlanitev v NATO, kar po besedah ukrajinskega zunanjega ministra Andriija Sybihe predstavlja najpreprostejši način za zagotavljanje trajne varnosti države.
Portal24; Foto: Wikimedia/Urad predsednika Ukrajine
