Kitajska želi v prihodnjih petih letih v Zemljini orbiti vzpostaviti podatkovno infrastrukturo za umetno inteligenco, s katero bi del obdelave podatkov preselila neposredno v vesolje. Načrt predvideva uporabo satelitskih sistemov z lastnimi viri energije, predvsem iz sončnih elektrarn, kar bi omogočilo obsežno računalniško zmogljivost zunaj Zemljine atmosfere.
Glavni nosilec projekta je Kitajska korporacija za vesoljsko znanost in tehnologijo (CASC), ki v okviru novega razvojnega cikla napoveduje gradnjo digitalne vesoljske infrastrukture z zmogljivostjo vsaj enega gigavata. Cilj je oblikovati t. i. „vesoljski oblak“, v katerem bi bili združeni shranjevanje podatkov, računska moč in komunikacijske povezave.
Predvideni sistemi naj bi omogočali oblačno in robno računalništvo, kar pomeni, da bi se del podatkov, zbranih na Zemlji ali prek satelitov, obdeloval že v orbiti, brez potrebe po stalnem prenosu velikih količin informacij nazaj na tla. S tem bi se zmanjšale zakasnitve in razbremenile zemeljske podatkovne infrastrukture, hkrati pa bi se izkoristila stalna razpoložljivost sončne energije v vesolju.
Integracija satelitske energetike in umetne inteligence je ena od osrednjih točk novega razvojnega obdobja, pri čemer Peking načrtuje, da bi prvi industrijski sistemi v orbiti začeli delovati še pred letom 2030.
Razširitev dejavnosti tudi na turizem in globoko vesolje
Razvojni načrti ne vključujejo zgolj podatkovnih centrov. CASC predvideva tudi postopni začetek dejavnosti, povezanih z vesoljskim turizmom v nizki Zemljini orbiti, kar bi pomenilo dodatno komercialno uporabo satelitskih platform in nosilnih raket.
Sočasno Kitajska krepi izobraževalno in raziskovalno bazo. Na Kitajski akademiji znanosti so nedavno odprli novo šolo za medzvezdno navigacijo, namenjeno usposabljanju kadrov za prihodnje odprave v globoko vesolje. Uradne institucije poudarjajo, da želi država v naslednjih desetletjih preiti od operacij v nizki orbiti k ambicioznejšim raziskovalnim programom zunaj neposredne okolice Zemlje.
Tehnološko tekmovanje z ameriškimi podjetji
Podobne zamisli razvijajo tudi v Združenih državah. Ameriško podjetje SpaceX preučuje možnost postavitve podatkovnih centrov v orbiti, ki bi delovali na sončno energijo, s čimer bi zmanjšali pritisk na energetsko potratne zemeljske strežniške centre. Podjetje načrtuje, da bi prve specializirane satelite za takšno rabo izstrelilo v naslednjih nekaj letih.
V tem kontekstu ima SpaceX prednost zaradi raket za večkratno uporabo, ki so že zagotovile zelo pogoste in relativno cenejše izstrelitve satelitov v nizko orbito. Kitajski programi ponovne uporabe nosilnih raket so še v razvojni fazi, kar za zdaj omejuje hitrost širjenja njihovih komercialnih in tehnoloških projektov v vesolju.
Premik podatkovnih centrov v orbito se v strateških dokumentih pojavlja kot odgovor na naraščajoče energetske potrebe umetne inteligence. V vesolju je sončna energija na voljo neprekinjeno, brez vpliva vremena in nočnega cikla, kar dolgoročno odpira možnost za stabilnejše in okoljsko manj obremenjujoče delovanje velikih računalniških sistemov.
Če bodo projekti uresničeni v predvidenih časovnicah, bi se lahko v prihodnjem desetletju vzpostavila nova veja digitalne infrastrukture, ki bi bistveno razširila vlogo vesolja iz komunikacijske v tudi računsko in energetsko platformo.
