Kitajska je nadaljuje obsežne vojaške vaje v neposredni bližini Tajvana, ki po obsegu in intenzivnosti sodijo med največje doslej. V drugem dnevu manevrov so bile v območja okoli otoka napotene dodatne pomorske in zračne sile, vključno z amfibijskimi jurišnimi ladjami, bombniki in vojnimi plovili, ob tem pa so potekala tudi bojna streljanja z uporabo raketnega orožja.
Po navedbah vzhodnega poveljstva kitajske vojske so vaje z bojnim streljanjem potekale v morju in zračnem prostoru na petih ločenih območjih okoli Tajvana ter ob kitajski obali. Dejavnosti so bile načrtovane do 18. ure po lokalnem času, pri čemer so enote mornarice in letalstva vadile napade na pomorske in zračne cilje ter protipodmorniške operacije severno in južno od otoka.
Vaje z nazivom „Misija za pravičnost 2025“ so se začele 11 dni po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu napovedale rekordni paket vojaške pomoči v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. Po ocenah analitikov gre za najobsežnejše manevre Pekinga v neposredni bližini Tajvana, tako po številu vključenih enot kot po geografski razsežnosti.
Kitajska vojska je, kot navaja Reuters, ob tem poudarila, da je osrednji del vaj simulacija pomorske in zračne blokade ključnih tajvanskih pristanišč, med drugim Keelunga na severu in Kaohsiunga na jugu otoka. Namen vaj je, kot so navedli, preveriti sposobnost usklajenega delovanja pomorskih in zračnih sil pri „integriranem zadrževanju in nadzoru“.
Tajvan spremlja morebitne raketne polete
Visoki tajvanski varnostni uradnik je za Reuters povedal, da v Tajpeju pozorno spremljajo, ali bo Kitajska med vajami izstrelila rakete tudi nad otokom, kot se je to zgodilo leta 2022 po obisku takratne predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Po njegovih besedah vaje očitno vključujejo tudi urjenje napadov na kopenske cilje, vključno z zelo mobilnimi raketnimi sistemi HIMARS.
Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v odzivu na družbenem omrežju zapisal, da so kitajske vojaške aktivnosti „neskladne z ravnanjem, ki se pričakuje od odgovorne velike sile“. Ob tem je poudaril, da so obrambne sile v pripravljenosti, vendar Tajpej „ne želi stopnjevati razmer“.
Prometne poti večinoma nemotene
Po podatkih tajvanskih oblasti so vaje vplivale na 11 od 14 letalskih poti v območju Tajpeja, vendar so bile motnje v mednarodnem letalskem prometu omejene. Tajvanska uprava za civilno letalstvo navaja, da večina komercialnih letov uporablja alternativna zračna koridorja proti Japonski. Tajvan sicer leži ob eni najpomembnejših globalnih trgovskih in letalskih poti, skozi Tajvansko ožino pa vsako leto poteka približno 2,45 bilijona dolarjev svetovne trgovine.
Na morju so bile dejavne tudi enote kitajske obalne straže. Po navedbah tajvanskih oblasti je v sosednjem območju plulo 14 kitajskih plovil, pri čemer je prišlo do več bližnjih manevrov s tajvanskimi ladjami. „Uporabili smo vzporedni navigacijski pristop ena na ena in tesno spremljali poti drug drugega,“ je dejal predstavnik tajvanske obalne straže.
Širši strateški kontekst
Kitajski državni mediji so v času vaj okrepili propagandna sporočila, objavljeni pa so bili tudi zemljevidi, ki prikazujejo obkrožanje otoka ter območja bojnega streljanja. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se pet od sedmih razmejenih con prekriva s tajvanskimi teritorialnimi vodami, opredeljenimi kot 12 navtičnih milj od obale.
Reuters je ob tem nedavno poročal o osnutku poročila ameriškega obrambnega ministrstva, po katerem si Peking prizadeva doseči vojaško pripravljenost za morebiten spopad okoli leta 2027, kar sovpada s stoletnico ustanovitve Ljudske osvobodilne vojske. V poročilu je navedeno, da Kitajska razvija zmogljivnosti za delovanje tudi na razdaljah do 2000 navtičnih milj od svoje obale, če bi se odločila za uporabo sile proti Tajvanu.
