[STA] – Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na pogovoru s predstavniki nacionalnega sveta invalidskih organizacij danes menila, da bi bila prava pot snovanja zakonodaje takšna, da bi izhajali iz prakse. Gostje so namreč izpostavili, da življenje invalidov ureja precej dobrih predpisov, vendar pa je izziv njihovo izvajanje, so zapisali v DZ.
Prava pot snovanja zakonodaje in strategij bi bila po mnenju Klakočar Zupančič takšna, da bi izhajali iz prakse, ne pa način, ko se praksa naknadno prilagaja že sprejetim pravilom. “To namreč v vsakodnevnem življenju pogostokrat lahko povzroča obilico težav in vedno znova terja normativne popravke in dodatke,” so njene besede povzeli v DZ.
Predstavnice in predstavniki Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) so uvodoma sicer spregovorili o položaju invalidov v družbi. Tega vidijo kot “zlato sredino” oziroma kot dobrega, vendar so izpostavili izziv pri uresničevanju predpisov. Kot primer so navedli objekte v javni rabi, ki bi morali v skladu z zakonom o izenačevanju možnosti invalidov postati dostopni za invalide v 15 letih. A čeprav se rok v tem mesecu izteka, številni objekti še niso ustrezno prilagojeni, so bili kritični.
Prav tako so na pogovoru spregovorili o zakonih o osebni asistenci, o dolgotrajni oskrbi in o socialnem varstvu. V NSIOS so izrazili željo, da bi dejavno sodelovali pri zakonodaji in strateških dokumentih o statusu in življenju invalidov od začetne faze do konca snovanja gradiv.
Na pogovoru je sodeloval tudi poslanec Svobode Dušan Stojanovič, ki je goste pozval k posredovanju pobud in sodelovanju. Hkrati je poudaril, da je vključenost invalidov v družbo ključni pogoj za spoštovanje človekovih pravic, trajnostni razvoj ter mir in varnost.
Sledilo je odprtje razstave fotografij Primoža Lavreta o delu in življenju invalidov, na katerem je zbrane poleg Klakočar Zupančič nagovoril predsednik NSIOS Midhet Huskič.
Predsednica DZ je poudarila, da ustvarjanje mojstra fotografije Lavreta simbolično ilustrira vso pestrost in bogastvo človeškega življenja, ki smo ga kot skupnost deležni z vključevanjem vseh ljudi z različnimi oblikami oviranosti. “V nas pomaga graditi zavest, da s sebičnostjo in izključevanjem drugačnih našo skupnost le siromašimo,” je opomnila.
Hkrati je izpostavila, da bi si morali vsi, ki aktivno delujejo v parlamentu in v slovenskem javnem prostoru, prizadevati, da dobijo v skupnosti veliko večjo težo vrednote, kot so sočutje, sprejemanje različnosti in sporazumevanje. Le tako lahko namreč vsak posameznik v največji meri udejanji svoje potenciale. “V današnjem svetu to še zdaleč ni samoumevno, zato moramo biti vztrajni,” je še dejala. Lavretu se je ob koncu nagovora zahvalila za njegovo ustvarjanje in izrazila upanje, da sporočila te razstave dosežejo čim širši krog ljudi.
[Foto: Matija Sušnik DZ]
