Število smrtnih žrtev v Iranu narašča, protesti pa se kljub zaostrovanju nadzora nadaljujejo že skoraj 2 tedna. Iranske oblasti so v četrtek zvečer močno omejile dostop do interneta in mednarodnih komunikacij, potem ko so se v več mestih znova zbrale množice ljudi, nezadovoljnih zaradi gospodarskih razmer in ravnanja oblasti.
Po uradnih podatkih iranskih oblasti je bilo v nemirih, ki so se začeli 28. decembra z zaprtjem teheranskega bazarja, ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi tudi pripadniki varnostnih sil. Neodvisni viri navajajo višje številke. Po podatkih organizacije Human Rights Activists News Agency je bilo doslej ubitih najmanj 42 ljudi, več kot 2.270 oseb pa naj bi bilo pridržanih.
Vladna odločitev o skoraj popolni prekinitvi internetnih in telefonskih povezav je sledila nočnim protestom, ki so jih sprožili pozivi iz izgnanstva. Prebivalci več mest, tudi Teherana, so po poročilih prič začeli vzklikati iz stanovanjskih blokov in se množično zbrali na ulicah, tik preden so komunikacijske povezave zamrle. Izpade interneta sta potrdila tudi podjetje Cloudflare in nadzorna skupina NetBlocks, ki sta jih pripisala posegom države.
Takšni ukrepi so v Iranu že znani in so v preteklosti pogosto spremljali zaostritev represije. V času izpada so bile onemogočene tudi številne mednarodne telefonske povezave, kar je dodatno otežilo preverjanje razmer na terenu.
Gospodarsko ozadje protestov
Val protestov je tesno povezan z gospodarsko krizo. Iranska valuta rial je decembra dosegla rekordno nizko vrednost, pri čemer je za 1 ameriški dolar na črnem trgu bilo treba odšteti okoli 1,4 milijona rialov. Strm padec kupne moči, visoka inflacija in posledice mednarodnih sankcij so znova spodbudili nezadovoljstvo, ki se je hitro razširilo iz prestolnice tudi v manjša mesta in podeželska območja.
V podporo protestnikom so se zapirale dodatne tržnice in bazarji, kar oblasti tradicionalno razumejo kot resen znak širšega družbenega odpora.
Vloga opozicije v izgnanstvu
Posebno pozornost je pritegnil poziv k demonstracijam, ki ga je naslovil Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki je državo zapustil tik pred islamsko revolucijo leta 1979. Poziv k protestom ob 20. uri po lokalnem času je v več mestih dejansko sovpadal z izbruhi množičnega skandiranja. Med vzkliki so bili tudi slogani „Smrt diktatorju!“ in „Smrt Islamski republiki!“, ponekod pa tudi izrazi podpore nekdanji monarhiji.
Ni jasno, ali gre pri tem za neposredno podporo Pahlaviju ali predvsem za izraz zavračanja sedanjega sistema. Protesti namreč ostajajo večinoma brez jasnega vodstva, kar je bil po ocenah analitikov že v preteklosti eden ključnih razlogov, da se podobni valovi niso razvili v trajnejše politične spremembe.
Odziv oblasti in varnostnih sil
Iranski uradniki obsega protestov uradno ne priznavajo, poročajo pa o napadih na pripadnike varnostnih služb. Sodna tiskovna agencija Mizan je navedla, da je bil v mestu zunaj Teherana policijski polkovnik smrtno ranjen z nožem. Poluradna agencija Fars je poročala o strelskem napadu v mestu Lordegan, kjer naj bi bila ubita 2 pripadnika varnostnih sil, okoli 30 pa ranjenih.
Revolucionarna garda je dodatno sporočila, da sta bila v Kermanšahu ubita 2 njena pripadnika, namestnik guvernerja province Khorasan Razavi pa je potrdil 5 smrtnih žrtev v napadu na policijsko postajo v Chenaranu.
Trdolinijski časnik Kayhan je medtem objavil videoposnetek, v katerem trdi, da bodo varnostne sile za identifikacijo udeležencev protestov uporabljale tudi brezpilotne letalnike.
Mednarodni odzivi in opozorila
Dogajanje pozorno spremljajo tudi v ZDA. Predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat opozoril Teheran, da bodo ZDA ukrepale, če bo režim nasilno zatrl miroljubne protestnike. V intervjuju za ameriške medije je dejal, da je Iran prejel „zelo jasno opozorilo“, da bi morebitna eskalacija imela resne posledice.
Ob tem je Trump zanikal, da bi se nameraval srečati z Rezom Pahlavijem, in poudaril, da bi morali dogodki najprej dobiti jasnejši razplet na terenu.
V ozadju protestov ostaja tudi vprašanje političnih zapornikov. Med njimi je Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohammadi, ki je po decembrski aretaciji še vedno v zaporu. Njeni svojci opozarjajo, da se zahteve protestnikov v zadnjih letih ponavljajo in da se nezadovoljstvo v iranski družbi poglablja.
