Ameriški predsednik Donald Trump nadaljuje uresničevanje politike „Amerika na prvem mestu“, tokrat z novim obsežnim rezom v sodelovanje Združenih držav z mednarodnimi organizacijami. Po poročanju ameriških medijev je Trump v sredo podpisal izvršni ukaz, s katerim je njegova administracija začasno ustavila ameriško podporo skupno 66 mednarodnim agencijam, skladom in komisijam, večinoma povezanim s sistemom Združenih narodov.
V skladu z ukazom je Bela hiša ameriškim resorjem naložila, da nemudoma pregledajo članstvo ZDA, finančne prispevke in dejansko korist sodelovanja v vseh mednarodnih institucijah. Po oceni Trumpove administracije so številne od teh organizacij „odvečne“, „slabo vodene“ in potratne, pri čemer naj bi pogosto delovale v nasprotju z interesi Združenih držav ali celo ogrožale njihovo suverenost.
Ameriški vladni uradnik je za več medijev potrdil, da seznam prizadetih vključuje tudi Sklad Združenih narodov za prebivalstvo ter več organov, ki se ukvarjajo s podnebnimi vprašanji, delom in socialnimi politikami. Gre predvsem za agencije, komisije in svetovalna telesa, ki po mnenju Trumpove administracije spodbujajo ideološke agende, povezane z raznolikostjo in tako imenovanimi „prebujenimi“ pobudami, brez jasnih koristi za ameriške davkoplačevalce.
V izjavi ameriškega zunanjega ministrstva je zapisano, da so bile številne institucije „ujete pod vpliv akterjev, katerih interesi niso skladni z interesi Združenih držav Amerike“. Ob tem so poudarili, da takšne organizacije lahko predstavljajo „grožnjo suverenosti, svoboščinam in splošni blaginji ameriškega naroda“. Administracija ob tem poudarja, da ZDA ostajajo odprte za sodelovanje v mednarodnih okvirih, vendar le tam, kjer je to pregledno, učinkovito in jasno v ameriškem interesu.
Seznam bi se lahko še razširil
Ameriški zunanji minister Marco Rubio je na družbenem omrežju X zapisal, da ZDA ne morejo več „brezpogojno financirati protiameriških, neučinkovitih ali potratnih mednarodnih organizacij“. Ob tem je dodal, da pregled članstva v drugih institucijah še poteka, odločitev o izstopu ali umiku financiranja pa naj bi bila sprejeta „čim prej“, kjer bo ugotovljeno, da sodelovanje ne prinaša konkretnih koristi.
Izvršni ukaz predvideva več možnih ukrepov, od popolnega izstopa iz posameznih organizacij do zamrznitve ali zmanjšanja finančnih prispevkov ter prekinitve sodelovanja v njihovih programih. Po navedbah ameriških medijev to pomeni, da se lahko seznam prizadetih institucij v prihodnjih tednih še razširi.
Trumpova administracija poudarja, da ne gre za izolacionizem, temveč za ponovni razmislek o vlogi ZDA v svetu. Po njihovem stališču so ZDA predolgo nosile nesorazmerno velik finančni in politični delež v organizacijah, ki niso izpolnjevale svojih osnovnih nalog ali so delovale v smeri, ki ni bila skladna z ameriškimi vrednotami in interesi.
Nacionalni interesi
Takšna politika ni nova. Že kmalu po ponovnem nastopu mandata je Trump umaknil ZDA iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, potem ko se je država leta 2021 pod administracijo Joeja Bidna znova pridružila sporazumu. ZDA so v zadnjih letih prav tako zmanjšale ali ustavile financiranje Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Agencije ZN za pomoč in delo palestinskim beguncem (UNRWA), Sveta ZN za človekove pravice ter kulturne organizacije UNESCO.
Po mnenju Bele hiše ti koraki odražajo jasno usmeritev administracije, da ameriška zunanja politika temelji na nacionalnem interesu, fiskalni odgovornosti in zaščiti suverenosti. Ameriški mediji ob tem izpostavljajo, da Trump s temi potezami nagovarja volivce, ki že dolgo opozarjajo na prekomerno vlogo ZDA v mednarodnih strukturah in na vprašljivo učinkovitost nekaterih globalnih institucij.
Odločitve so že sprožile kritike dela mednarodne skupnosti in nekaterih tujih vlad, vendar Trumpova administracija vztraja, da so spremembe nujne. Po njihovem prepričanju morajo biti mednarodne organizacije odgovorne, pregledne in usmerjene k dejanskim rezultatom, sicer zanje v ameriški zunanji politiki ni več prostora.
