V Iranu se protesti znova stopnjujejo, na kar se vse ostreje odziva tudi mednarodna skupnost. V več iranskih mestih so se v zadnjih dneh na ulice podali tisoči ljudi, poročila o nasilnih odzivih varnostnih sil pa sprožajo vse večjo zaskrbljenost v evropskih prestolnicah in Washingtonu.
Nemčija, Francija in Velika Britanija so v skupni izjavi iranske oblasti pozvale k takojšnji zadržanosti. Voditelji treh držav so poudarili, da so „globoko zaskrbljeni zaradi poročil o nasilju, ki ga izvajajo iranske varnostne sile“, ter obsodili uboje protestnikov. Po njihovih besedah je odgovornost oblasti, da zaščitijo lastno prebivalstvo ter zagotovijo svobodo izražanja in mirnega zbiranja brez strahu pred povračilnimi ukrepi.
„Iranske oblasti odločno pozivamo, naj se vzdržijo nasilja in spoštujejo temeljne pravice iranskih državljanov,“ so zapisali nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Dodali so, da je uporaba sile proti mirnim demonstrantom nesprejemljiva in da pozorno spremljajo razmere na terenu.
Teheran se je na izjavo odzval ostro. Iransko veleposlaništvo v Berlinu je tri države obtožilo hinavščine in vmešavanja v notranje zadeve države. „Tisti, ki že dolgo vodijo nezakonito gospodarsko vojno proti iranskemu ljudstvu, morajo odgovarjati za posledice,“ so zapisali, pri čemer so se sklicevali na mednarodne sankcije. Ob tem so zahodne države obtožili, da s svojimi izjavami spodbujajo nemire in stopnjujejo napetosti.
Trump stopnjuje retoriko in grozi z odzivom
Medtem se je z ostrimi izjavami znova oglasil tudi ameriški predsednik Donald Trump. V Beli hiši je dejal, da je Iran „v velikih težavah“ in da ZDA ne bodo mirno opazovale nasilja nad protestniki. Njegovo sporočilo iranskemu vodstvu je bilo neposredno: „Raje ne začnite streljati, ker bomo potem začeli streljati tudi mi.“
Trump je ob tem poudaril, da morebitno posredovanje ne pomeni pošiljanja kopenskih sil v Iran. „Če bodo znova ubijali ljudi, bomo ukrepali,“ je dejal in dodal, da bi bil odziv usmerjen „tja, kjer jih najbolj boli“. Njegove izjave so v diplomatskih krogih znova sprožile razprave o morebitnih posledicah takšne retorike za že tako napete odnose med Washingtonom in Teheranom.
Na terenu se razmere medtem ne umirjajo. V petek zvečer so v Iranu znova izbruhnili protesti, tudi v prestolnici Teheran. Kljub okrepljeni prisotnosti varnostnih sil in obsežnim omejitvam dostopa do interneta so se v več četrtih zbrale množice ljudi. Videoposnetki, ki jih je uspela potrditi tiskovna agencija AFP, prikazujejo protestnike v okrožju Sadatabad, kjer so tolki po loncih in vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju.
Natančnega obsega protestov ni mogoče potrditi. Zaradi skoraj popolne zaustavitve interneta po državi je pretok informacij močno omejen, na spletu pa kroži le malo preverljivih posnetkov. Aktivisti poročajo tudi o požigih več verskih objektov in javnih stavb, vendar teh navedb ni mogoče neodvisno potrditi.
Iranske oblasti poročila o nasilju delno potrjujejo. Teheranski župan Alireza Zakani je dejal, da je bilo med nemiri poškodovanih ali požganih več deset bank, vladnih stavb in mošej. Protesti naj bi potekali tudi v drugih mestih, med njimi v Mašhadu, Tabrizu in Komu.
Po podatkih organizacije Iran Human Rights s sedežem na Norveškem je bilo od začetka protestov konec decembra ubitih najmanj 51 ljudi, med njimi tudi mladoletniki. Proteste poganjajo predvsem visoki življenjski stroški, gospodarska kriza in splošno nezadovoljstvo z razmerami v državi.
