[STA] – Zavod za varstvo kulturne dediščine predvideva, da bi lahko objekt Preganthaus na Prevaljah, ki je zaradi posledic poplav predviden za odstranitev, kljub ugotovljenemu slabemu stanju in težavam z vlago po izvedbi še nekaterih postopkov vpisali v register kulturne dediščine. Stavba je v marsičem zrcalo prevaljske preteklosti, pravi zavod.
Za deloma naseljeno stavbo Preganthaus ob reki Meži na Prevaljah, ki je bila avgusta 2023 poplavljena, je vladna služba za obnovo po poplavah in plazovih prejela strokovno mnenje, po katerem so izpolnjeni razlogi za nujno odstranitev objekta zaradi poplavne nevarnosti in s tem ogroženosti življenja ali zdravja ljudi. “Objekt ni primeren za bivanje in ga tudi ni možno ustrezno sanirati za ta namen,” so pred dnevi pojasnili v vladni službi.
Ta je zato objekt s 14 stanovanjskimi enotami uvrstila na seznam objektov, predvidenih za odstranitev, in pristopila k nadaljnjim postopkom, kot jih predvideva področni zakon. A je kmalu zatem javno na pomen dediščine objekta opozorila muzejska stroka.
Zavod za varstvo kulturne dediščine se je sicer že pred leti vključil v čezmejni projekt na temo koroške kulturne dediščine ter v tem okviru in v povezavi z drugimi institucijami izvedel postopke terenskih ogledov in evidentiranja stanja, med drugim tudi stavbe Perganthaus in drugih historičnih struktur s potencialom kulturne dediščine.
Proces kulturnovarstvene obravnave Preganthausa
Proces kulturnovarstvene obravnave Preganthausa in ugotavljanja dediščinskega pomena pa je vse od poplav avgusta 2023 ponovno v teku in je postal ena od prioritet mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so po sestanku pristojnih minuli teden za STA pojasnili na območni enoti zavoda. Tam predvidevajo, da bi lahko stavbo kljub ugotovljenemu slabemu gradbeno-tehničnemu stanju in težavam z vlago po izvedbi še nekaterih postopkov dokumentiranja vpisali v register kulturne dediščine.
“Razlog je v tem, da dediščinskega pomena ne tvori le primarna substanca, marveč tudi drugi – nesnovni vidiki, katerih nosilci so sicer lahko tudi arhitekturna zasnova, gradiva, posamezne izvedbe in podobno. Soustvarjajo pa ga tudi vse zgodbe, ki gradijo vez med preteklostjo in prihodnostjo. Gre torej za preplet vrednosti, ki jih ima določena stavba, prostor ali objekt za dediščinsko skupnost, zlasti lokalno,” so razložili.
Perganthaus je namreč eden najzgodnejših primerov še ohranjenih večstanovanjskih delavskih stavb. Stavba je bila zgrajena pred letom 1840 za nastanitev prevaljskih železarniških in premogovniških delavcev ter njihovih družin.
Sidrišče koroške identitete
“Ker železarstvo predstavlja sidrišče koroške identitete, ima stavba Perganthaus za lokalno skupnost nezanemarljiv kulturno-zgodovinski pomen. Stavba priča o industrializaciji Mežiške doline, o obdobju izgradnje za tisti čas precej naprednih industrijskih obratov, med katere sodi tudi tovarna železniških tirnic v Prevaljah, menda prva v monarhiji, in s tem o življenju koroškega delavca, koroškega človeka, priča o njegovem domu,” so opisali pri zavodu.
Po navedbah zavoda je Perganthaus v marsičem zrcalo prevaljske preteklosti, tudi nedavne, povezane s klimatskimi spremembami. Kot eden najzgodnejših večstanovanjskih delavskih objektov pa je tudi odraz širših kulturnozgodovinskih procesov. Zato si bo Zavod za varstvo kulturne dediščine prizadeval najti pod h konsenzu med vsemi deležniki, so napovedali.
Tako je mariborska območna enota zavoda tudi razširila ekipo strokovnjakov, ki se ukvarja s tem objektom, usklajuje se z lokalno skupnostjo ter preučuje vse možne rešitve, upoštevajoč občo situacijo, tudi to, da gre za poplavno območje. Med drugim je v nadaljevanju predvideno snemanje z dronom, izdelan bo tudi tridimenzionalni model, so napovedali pri zavodu.
Foto: Karla Oder/Koroški pokrajinski muzej
