V ospredje vojne v Ukrajini znova stopa mesto Pokrovsk, kjer se po ocenah analitikov vse bolj potrjuje, da je vprašanje „kdaj“ in ne „če“ ga bodo ruske sile dokončno zavzele. Morebitni padec mesta ne bi povzročil zloma ukrajinske obrambne črte, vendar pomembno vpliva na položaj Kijeva v pogovorih o koncu vojne, ki jih vodijo Združene države Amerike.
Rusija je 1. decembra sporočila, da je Pokrovsk v celoti pod njenim nadzorom. Le dva dni pozneje sta se v Moskvi mudila posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegov zet, ki sta s predsednikom Vladimirjem Putinom razpravljala o mirovnem načrtu, za katerega v Washingtonu pravijo, da je skoraj dokončan.
Kijev tej razlagi nasprotuje, navaja Reuters. Deset dni po ruski objavi ukrajinska stran trdi, da njene enote še vedno branijo severni del mesta, ki je bilo pred invazijo leta 2022 pomembno logistično središče s 60.000 prebivalci.
“Nov krog pritiska na Ukrajino, da sprejme neugodne pogoje, poteka vzporedno z intenzivnimi boji. To koristi Rusiji, saj vpliva na Trumpovo zaznavo situacije,” je ocenil Mykola Bielieskov, analitik fundacije Come Back Alive.
Kijev se tako znajde v občutljivem položaju: ostati mora v stalnem stiku z ameriškimi partnerji, ki zagotavljajo ključno orožje in obveščevalne podatke, hkrati pa zavračati zahtevo Moskve, naj se umakne iz celotnega vzhodnega Donbasa.
Počasno rusko napredovanje kljub pritisku
Boji okoli Pokrovska razkrivajo, da rusko napredovanje, čeprav vztrajno, poteka izredno počasi. Fronta je prepletena z bojnimi brezpilotnimi letalniki, zaradi česar nobena stran težko dosega preboje. Rusija je konec leta 2023 sprožila novo ofenzivo in danes nadzira približno 19,2 odstotkov ukrajinskega ozemlja, kar je le nekoliko več kot leto prej.
Pokrovsk bi bil prvo večje mesto, ki bi ga ruske sile zavzele po Avdiivki v začetku 2024. Večina mesta je v ruševinah, ostalo naj bi le še približno 1.200 prebivalcev. Ukrajinski dronisti poročajo, da ruske enote napredujejo v majhnih skupinah, pogosto po šest ali manj vojakov, ter se za utrjevanje položajev zanašajo na posamične vojake, ki vdirajo v ostanke stavb.
Ukrajina je poleti poslala dodatne enote, vključno s specialci, da bi ohranila nadzor, vendar jih je kasneje preusmerila na druge, hitro slabšajoče se odseke fronte, denimo pri Lymanu in Kupiansku.
Vprašanje rezerv in politični odpor do širšega vpoklica
Zaskrbljenost glede obsega ukrajinskih vojaških rezerv se pojavlja že vrsto let. Tudi ameriški uradniki opozarjajo, da bo morala Ukrajina dolgoročno razširiti nabor. Vlada v Kijevu pa ostaja pri odločitvi, da ne zniža starostne meje za vpoklic pod 25 let, saj želi zaščititi najmlajše generacije pred neposredno udeležbo v bojih.
Vzporedno s tem, kot navaja Reuters poteka razprava o mirovnem načrtu, ki ga podpirajo ZDA. Prvotna različica je predvidevala umik ukrajinskih sil iz Doneške regije, kjer po ocenah ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia Ukrajina nadzoruje približno 20 odstotkov ozemlja. Predsednik Volodimir Zelenski je ta teden povedal, da je z evropskimi voditelji oblikoval prenovljen, 20-točkovni predlog, v katerem ni omenjeno odstopanje ozemlja. Ta predlog naj bi kmalu posredovali Washingtonu.
Ruski vojaški cilji in širše ambicije
Putin je pred dnevi dejal, da je Pokrovsk – ki ga Moskva imenuje Krasnoarmejsk – „idealna platforma“ za nadaljnje operacije v katerekoli smeri. Analitiki menijo, da bi Rusija lahko poskušala obkoliti Slovjansk in Kramatorsk ter izkoristiti nadmorsko višino za daljnosežne drone.
V zadnjih tednih so ruske sile napredovale tudi proti Zaporiški in Dnepropetrovski regiji, čeprav slednja ni med regijami, ki si jih je Moskva nezakonito priključila. Kljub temu strokovnjaki poudarjajo, da hitrih prebojev ni pričakovati.
Diplomacija, pritisk in obračanje k Evropi
Kijev poudarja, da si prizadeva za „pravičen“ mir in da ne pristaja na pogoje, ki bi vključili odstop ozemlja. Ob tem se zaveda, da je Trump večkrat napovedal hiter konec vojne, njegovi uradniki pa govorijo o možnosti omejitve podpore, vključno z obveščevalnimi dejavnostmi in orožjem, ki ga trenutno sofinancirajo evropske države.
Ukrajina zato vse bolj računa na evropske partnerje. Kijevske enote so od avgusta ciljale na rusko naftno industrijo in ladje v Črnem morju, medtem ko je Rusija odgovarjala z množičnimi raketnimi in dronskimi napadi, ki so povzročili velike izpade električne energije po državi.
[Foto: Unsplash/Vony Razom_fotografija je simbolna]
