Ko številke spregovorijo: premierjev Star Solar in državni milijoni

Predsednik vlade Robert Golob [Foto: Bor Slana, STA]

Javne evidence o poslovanju podjetja Star Solar, ki je v lasti predsednika vlade Roberta Goloba, še vedno odpirajo vprašanje politične primernosti in etičnih standardov na najvišjih položajih oblasti. Ne gre za vprašanje zakonitosti, temveč za vprašanje zaupanja, videza neodvisnosti in dvojnih meril v političnem diskurzu.

Grafični prikaz Forbes Slovenija, ki temelji na podatkih aplikacije Erar, kaže, da je podjetje Star Solar v obdobju zadnjega desetletja od družbe Borzen prejelo skupno približno 2,4 milijona evrov. Letni zneski so se v tem času spreminjali: po nižjem znesku v letu 2014 (27,1 tisoč evrov) so sledila višja izplačila v letih 2015 do 2018, z vrhuncem v letih 2016 in 2017 (okoli 284 oziroma 285 tisoč evrov). V letih 2019 do 2021 so se nakazila gibala okoli 240 tisoč evrov letno, v letu 2022 so padla na 179,7 tisoč evrov, v letu 2023 pa na 111,3 tisoč evrov, medtem ko so v letu 2024 ponovno dosegla približno 261,3 tisoč evrov.

Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da podjetje Star Solar posluje pretežno z državnim podjetjem Borzen, operaterjem trga z elektriko, ki je v stoodstotni državni lasti. Borzen upravlja tudi podporne sheme za obnovljive vire energije, ki se financirajo iz obveznih prispevkov na položnicah za elektriko.

Pri tem je pomemben časovni vidik. Na časovno sovpadanje med nastopom mandata predsednika vlade in spremembami v gibanju prihodkov njegovega podjetja je 20. februarja 2025 opozoril novinar Bojan Požar. „Povedano drugače: kmalu potem, ko je Golob postal premier, so se prihodki njegovega zasebnega podjetja Star Solar, ki posluje izključno z državo, strmo obrnili navzgor,“ je zapisal na družbenem omrežju X.

Ti podatki sami po sebi ne dokazujejo nezakonitega ravnanja. So pa dejstvo, ki v političnem prostoru ne more ostati brez vprašanj, zlasti ker gre za podjetje v lasti predsednika vlade.

Zakonito ne pomeni nujno tudi neproblematično

Vlada in predstavniki predsednika vlade so v preteklosti večkrat poudarili, da je poslovanje podjetja zakonito in transparentno ter da so vsi podatki javno dostopni. Prav to pa odpira širši razmislek: javna dostopnost podatkov omogoča tudi presojo, ali je takšno stanje politično primerno in ali krepi ali slabi zaupanje v institucije.

Vprašanje ni, ali so bila sredstva izplačana skladno s pravili, temveč ali je za demokratično kulturo sprejemljivo, da podjetje v lasti predsednika vlade pomemben del prihodkov ustvarja iz državnih virov, ki jih posredno financirajo državljani.

Janša: pod mojo vlado rast, pod Golobom davki

Očitek dvojnih meril v javnem diskurzu

„Samo letos je Golob s svojim popoldanskim biznisom od Borzena, torej državne firme, pokasiral četrt milijona evrov, ki jih mi plačujemo temu podjetju prek prispevkov za OVE,“ pa je na družbenem omrežju zapisal sicer anonimni profil @eipijemin1, ob tem izpostavil kontrast s premierjevimi kritikami posameznih poklicnih skupin zaradi visokih zaslužkov.

Po podatkih aplikacije Erar je podjetje Star Solar v tekočem letu prejelo približno 263.900 evrov, pri čemer je skoraj celoten znesek izplačala družba Borzen, operater trga z elektriko v državni lasti. Nakazila so razvidna mesečno in se gibljejo od nekaj tisoč evrov v začetku leta do več kot 30.000 evrov v poletnih mesecih, kar kaže na reden in stabilen tok javnih sredstev. Podatki so javno dostopni in ne dokazujejo nezakonitosti, omogočajo pa presojo o politični in etični primernosti takšnega poslovnega razmerja.

Prav tu se odpira osrednje politično vprašanje: ali vlada pri presoji zaslužkov, tržnih prihodkov in „družbene sprejemljivosti“ uporablja enaka merila za vse – ali pa veljajo drugačna pravila, kadar gre za nosilce oblasti.

Primer Star Solar tako ne predstavlja pravnega, temveč izrazito politično-etičnega vprašanja. V času, ko vlada sprejema odločitve o davkih, prispevkih in financiranju energetskih politik, je razmerje med državo in podjetjem v lasti predsednika vlade neizogibno pod drobnogledom javnosti.

Vprašanje, ki ostaja odprto, je preprosto, a politično zahtevno: ali takšno poslovno razmerje krepi zaupanje državljanov v nepristranskost oblasti – ali pa ga dolgoročno spodkopava.

Miha D. Kovač

[Foto: Bor Slana, STA]