Koalicija umika medijski zakon: Kaj se dogaja?
Poslanci državnega zbora prihodnji teden ne bodo glasovali o novem medijskem zakonu, ki je po več kot dveh letih priprave že v tretji obravnavi. Koalicija, sestavljena iz Gibanja Svoboda, SD in Levice, je namreč predlagala preložitev obravnave, kar je sprožilo ugibanja o razlogih za to odločitev.
Zakon, ki naj bi po navedbah ministrstva za kulturo prinesel prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot 20 letih, je v javnosti že dlje časa deležen tako podpore kot ostrih kritik.
Po poročanju portala N1 je glavni razlog za preložitev obravnave zakona potreba po dodatnem pregledu pripomb in uskladitvi besedila. Na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, poudarjajo, da ne gre za dokončen umik, temveč za začasno preložitev, saj naj bi zakon obravnavali na junijski seji.
Med drugim je treba pregledati amandmaje, ki so bili vloženi v zadnjih fazah zakonodajnega postopka. Premier Robert Golob je na seji vlade pojasnil, da je treba nekatere dele zakona še dokončno uskladiti.
Sporne točke zakona
Medijski zakon, ki je bil na vladi potrjen 31. decembra 2024, med drugim prinaša večjo preglednost medijskega lastništva, omejevanje sovražnega govora in finančne spodbude za medije, vključno s podporo za digitalni prehod tiskanih medijev. Po navedbah ministrstva je usklajen z evropsko zakonodajo, zlasti z Evropskim aktom o svobodi medijev.
Kljub temu je zakonodajno-pravna služba državnega zbora že marca letos opozorila, da nekatere določbe, povezane s sankcioniranjem sovražnega govora, lahko prekomerno posegajo v svobodo izražanja. Prav tako so medijska in novinarska združenja, vključno z Društvom novinarjev Slovenije, izrazila pomisleke glede meril za dodeljevanje državne pomoči, ki bi lahko odprla vrata političnim pritiskom.
Opozicija, zlasti SDS in NSi, zakonu ostro nasprotuje, saj v njem vidi poskus vzpostavitve nadzora nad mediji. Predsednik SDS Janez Janša je že napovedal možnost izpodbijanja zakona na ustavnem sodišču ali celo z referendumom, če bi bil sprejet.
Začasna preložitev ali politični pritisk?
Odločitev o preložitvi obravnave je v javnosti sprožila različne interpretacije. Medtem ko koalicija zatrjuje, da gre zgolj za tehnično uskladitev, nekateri opozarjajo, da bi lahko šlo za odziv na notranje nesoglasje ali pritisk deležnikov.
Zakon je že marca letos doživel podoben zastoj, ko je bil umaknjen s seje odbora za kulturo, kar kaže na zahtevnost usklajevanja. Predsednica odbora Sara Žibrat je takrat poudarila, da zakon še vedno uživa podporo koalicije, a so potrebna dodatna usklajevanja z zainteresirano javnostjo.
Hitrost sprejemanja zakona je ključna tudi zaradi obljubljenih finančnih spodbud za medije, ki bi morale biti vzpostavljene po njegovi uveljavitvi. Če zakon ne bo sprejet do poletja, bi se lahko časovnica zamaknila, kar bi vplivalo na izpolnitev teh obljub.
Miha D. Kovač
Portal24; Foto: Daniel Novakovič /STA/ Vlada RS Flickr
