Evropski in ameriški predstavniki se bodo danes zbrali v Parizu na srečanju tako imenovane koalicije voljnih, kjer bodo skušali oživiti diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Pogovori bodo osredotočeni na varnostna jamstva in mirovni okvir, ki naj bi bil po navedbah Kijeva že v veliki meri oblikovan.
Srečanje poteka v času nadaljevanja ruskih napadov na ukrajinsko ozemlje. V nočnih napadih so bile po navedbah ukrajinskih oblasti ubite najmanj dve civilni osebi, več ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so povzročili tudi izpade električne energije in sprožili nujne evakuacije v razmerah nizkih temperatur.
V prestolnici Kijev je bil ponoči zadet objekt zasebne zdravstvene klinike, kjer je izbruhnil požar. Ena oseba je umrla, tri so bile ranjene. Zdravstveno osebje je bilo po navedbah ukrajinske vlade prisiljeno evakuirati paciente med napadom. V času zadetka je bilo v objektu več deset bolnikov.
V ločenem napadu pred zoro je bil v mestu Fastiv ubit še en civilist. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je Rusija ponoči uporabila več kot 160 brezpilotnih letal in več raket.
Diplomacija v senci bojev
Pariško srečanje gosti francoski predsednik Emmanuel Macron, udeležili pa se ga bodo predstavniki več evropskih držav in Združenih držav. Med ameriškimi udeleženci sta posebni odposlanec predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino in njegov svetovalni krog, kar naj bi pomenilo nadaljevanje prizadevanj Washingtona za iskanje izhoda iz konflikta, ki se je začel februarja 2022.
V pripravi na srečanje so se konec tedna v Kijevu sestali varnostni svetovalci iz približno 15 držav ter predstavniki Nata in Evropske unije. Razprave so se osredotočale na varnostno arhitekturo po morebitnem premirju in na mehanizme za odvračanje ponovne ruske agresije.
Sporna vprašanja ostajajo odprta
Kljub okrepljenim diplomatskim stikom ostajajo ključna vprašanja nerešena. Rusija trenutno nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja in vztraja pri ohranitvi nadzora nad vzhodnimi regijami, zlasti Donbasom. Kijev pa opozarja, da bi ozemeljski popusti spodbudili Moskvo k nadaljnjim vojaškim pritiskom.
Ukrajinske oblasti vztrajajo, da mirovni sporazum brez trdnih varnostnih zagotovil ne pride v poštev. Hkrati opozarjajo, da mora vsak dogovor preprečiti možnost nove invazije.
Nadaljevanje spopadov in širši kontekst
Ob ruskih napadih Ukrajina nadaljuje tudi lastne operacije z brezpilotnimi letalniki na ruskem ozemlju, predvsem proti energetski infrastrukturi, ki po ocenah Kijeva podpira ruska vojna prizadevanja. Moskva je v zadnjih dneh poročala tudi o novih ozemeljskih pridobitvah na severovzhodu Ukrajine.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem zavrnil ruske navedbe, da naj bi ukrajinski brezpilotnik napadel eno od rezidenc ruskega predsednika, kar so zanikale tudi ukrajinske oblasti.
Vojna, ki velja za najhujši oboroženi konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni, je zahtevala več deset tisoč življenj in razselila milijone ljudi. Kljub prizadevanjem za pogajanja Moskva vztraja, da bo vojaško kampanjo nadaljevala, če njene zahteve ne bodo upoštevane.
