Na prvi pogled se zdi, da je vstop v hollywoodski svet samoumevno povezan z milijonskimi honorarji. A resničnost je pogosto precej bolj skromna. Christian Bale je v psihološkem trilerju Ameriški psiho zaslužil najnižji zakonsko določen honorar, čeprav je prav ta vloga utrdila njegov status enega najbolj prepoznavnih igralcev svoje generacije. Podobno je Jamie Lee Curtis za svoj prvenec v horor klasiki Noč čarovnic dobila vsega 8000 dolarjev, danes pa je film kultna stalnica.
Nekoliko drugačen je primer Ellen Pompeo, ki je kljub naslovni vlogi v seriji Grey’s Anatomy dolga leta prejemala manj kot njen soigralec Patrick Dempsey. Šele z novo pogodbo iz leta 2017 je dosegla, da je njen honorar za epizodo narasel na 575.000 dolarjev. Pompeo je odkrito priznala, da se je morala za pravično plačilo boriti bistveno dlje, kot bi si kdo predstavljal pri igralki, katere obraz je postal sinonim za eno najuspešnejših serij zadnjih dveh desetletij.
Tudi v sodobnih filmskih uspešnicah razlike med igralskimi kolegi niso zanemarljive. Jennifer Lawrence je javno opozorila, da je za film Ne glej gor prejela 25 milijonov dolarjev, medtem ko je njen soigralec Leonardo DiCaprio zaslužil 30 milijonov, je povedala za Vanity Fair. Sama je to komentirala z besedami, da „razume, da DiCaprio pritegne več gledalcev, a je vseeno neprijetno, ko se moraš pogajati za enako plačilo“.
Še ostrejši primer je Taraji P. Henson, ki je za oskarja nominirano vlogo v Nenavadnem primeru Benjamina Buttona dobila le 150.000 dolarjev. Po odbitkih, je priznala, je v žep odnesla približno 40.000 dolarjev. Takšne zgodbe razkrivajo, da tudi nagrade in priznanja ne pomenijo nujno finančne varnosti.
Ko razpad zakona razkrije finančno ozadje
Svet estrade pa včasih vpogleda v finančno ozadje ne dobi prek intervjujev, temveč ob osebnih prelomnicah. Tako je bilo pri ločitvi Nicole Kidman in country pevca Keitha Urbana. V sodnih dokumentih, vloženih v Nashvillu, je igralka kot razlog navedla „zakonske težave“.
Nekoliko več prahu pa so dvignili podatki o zaslužkih: oba naj bi mesečno zaslužila več kot 100.000 dolarjev, dogovorila pa sta se tudi, da si ne bosta izplačevala preživnine. Kidman in Urban sta tako nehote postala primer, kako zasebni razhodi odprejo razpravo o tem, kaj zvezdniki dejansko zaslužijo.
Čeprav so številke včasih nizke, je v ozadju pogosto odločitev, da je sodelovanje s pravim režiserjem ali projektom vredno več kot honorar. Jonah Hill je denimo za vlogo v Volku z Wall Streeta prejel zgolj 60.000 dolarjev, a je priznal, da je bila možnost sodelovanja z Martinom Scorsesejem „vredna vsake žrtve“.
Podobno je Oprah Winfrey v 80. letih za film Barva vijolična dobila 35.000 dolarjev, a danes priznava, da ji je prav ta film odprl vrata v svet filma in televizije. Jennifer Lopez je kot producentka uspešnice Prevarantke celo tvegala lastna sredstva, saj je želela projekt spraviti na velika platna – in se ji je poteza obrestovala.
Orlando Bloom pa se je spominjal, da je za vse tri filme trilogije Gospodar prstanov prejel le 175.000 dolarjev, čeprav je franšiza v blagajne prinesla skoraj tri milijarde dolarjev. Cate Blanchett je v šali dodala, da je za svojo Galadriel dobila le „sendviče“. In morda prav v teh izjavah najbolje odmeva bistvo Hollywooda: slava in prestiž pogosto tehtata več kot številke na pogodbi.
Foto: Pixabay
