Kolumnist New York Timesa izpostavlja, da vojna prinaša strašne posledice, a to še ne pomeni, da gre za genocid. Po njegovem mnenju zloraba tega izraza škoduje resničnim žrtvam zgodovine.
V svoji mnenjski kolumni za The New York Times je Bret Stephens naslovil očitke, da Izrael v Gazi izvaja genocid. V svoji analizi zavrača te trditve kot neskladne z dejstvi, pravno definicijo in zgodovinskim kontekstom. Po njegovem mnenju gre za zlorabo izraza, ki v resnici spodbuja antisemitizem in zmanjšuje občutljivost za resnične grozote iz preteklosti.
Bret Stephens opozori, da se mora vsaka trditev o genocidu najprej soočiti z osnovnim vprašanjem: če bi Izrael res želel izbrisati prebivalstvo Gaze, zakaj je število žrtev – glede na vojaško moč Izraela – razmeroma „nizko“? V skoraj dveh letih vojne Hamas sam navaja okoli 60.000 smrtnih žrtev, a izraelska vojska bi po njegovem mnenju lahko dosegla bistveno višje številke, če bi bilo njihovo vodilo res uničenje naroda.
Izraelske sile so v mnogih primerih opozarjale na napade, omogočale evakuacijo in s tem ogrožale lastne vojake, ki so se morali spopadati v gosto poseljenih območjih. „Če bi šlo za genocid,“ piše Stephens, „bi bila vojna drugačna, bistveno bolj uničujoča, bolj brezkompromisna in neselektivna.“
Prava definicija genocida
V kolumni Stephens poudari pomen natančne pravne definicije pojma genocid. Po konvenciji Združenih narodov gre za namero, da se v celoti ali delno uniči narodna, etnična, rasna ali verska skupina kot taka. To pomeni, da genocid ni preprosto „preveč žrtev“, temveč zavestna odločitev o iztrebljanju.
Stephens primerja situacijo v Gazi z zgodovinskimi primeri – nacističnim holokavstom in ruandskim pokolom Tutsijev – ter opozori, da vojaške operacije, kjer so cilji vojaške skupine, četudi z visoko ceno za civiliste, ne pomenijo genocida. Kot primer navaja tudi več kot milijon umrlih nemških civilistov med drugo svetovno vojno, ki niso bili žrtve genocida, temveč posledica zavezniških bombnih napadov.
„Če bomo vsako brutalno vojno imenovali genocid, bomo sčasoma izgubili sposobnost, da prepoznamo resnične genocide.“ – Bret Stephens, The New York Times
Hamas kot kršitelj vojne morale
Kolumnist posebej opozori na vojaške taktike Hamasa, ki se po njegovih besedah skrije v civilno okolje, medtem ko civilistom ne omogoči dostopa do zaščitnih predorov. „V Ukrajini vojska ščiti ljudi, v Gazi pa Hamas ščiti sebe,“ zapiše Stephens in opozori, da takšna taktika sama po sebi predstavlja vojni zločin.
Po njegovem mnenju je cilj Izraela poraz Hamasa in vrnitev talcev, ne pa izbris palestinskega ljudstva. To razlikovanje je ključno za razumevanje razmer in za zavračanje obtožb o genocidu kot neutemeljenih in škodljivih.
Stephens v zaključku opozori na nevarnost, ki jo prinaša lahkotna raba izraza „genocid“. Prvič zato, ker ta obtožba pogosto ni nevtralna, ampak služi za delegitimizacijo Izraela in spodbujanje antisemitizma. Vsakdo, ki Izrael podpira, je hitro označen kot podpornik genocida – kar Stephens vidi kot napad tudi na Jude izven Izraela.
Drugič, tako lahkotna uporaba tega pojma razredči njegov pomen. Če vsak krvav spopad označimo za genocid, bomo po Stephensovih besedah postali slepi za tiste trenutke, ko se resnično zgodijo grozote, ki si zaslužijo takšno ime.
Mnenje kolumnista The New York Timesa Breta Stephensa opozarja na nevarnost, ki jo predstavlja zloraba izrazov, kot je “genocid”, v javnem diskurzu. Po njegovem prepričanju bi morala biti razprava o vojni v Gazi osredotočena na dejstva, mednarodno pravo in sorazmernost vojaških ukrepov – ne pa na politično motivirane oznake, ki zamegljujejo razumevanje resničnih zločinov proti človeštvu.
Stephens ne zanika trpljenja v Gazi, niti ne opravičuje vseh izraelskih ravnanj. A opozarja, da vojna, četudi krvava in tragična, še ne pomeni genocida – in da pretirana uporaba tega izraza škodi tako resnici kot spominu na pretekle grozote, ki ta izraz resnično zaslužijo.
Kolumna svari pred tem, da se obsodbe spreminjajo v orožje za širjenje sovraštva, namesto da bi služile iskanju trajne in pravične rešitve. Kot poudarja, zloraba besede „genocid“ ne bo končala vojne – lahko pa oslabi našo zmožnost, da ukrepamo, ko se resnične grozote znova pojavijo.
Prispevek temelji na mnenjski kolumni Breta Stephensa, objavljeni v New York Timesu, julija 2025.
Foto: Wikimedia/enote tiskovnega predstavnika IDF/fotografija je simbolna
