Države članice so na zasedanju Sveta, kjer so se sestali ministri za pravosodje iz vseh 27 držav, potrdile skupno izhodišče za nadaljevanje razprav o uredbi za zaščito otrok pred spolno zlorabo na spletu (CSA). Gre za enega najobčutljivejših zakonodajnih dosjejev zadnjih let, o katerem pogajanja potekajo že od 2022.
Predlog predvideva, da bi morale spletne platforme hitreje in sistematično odstranjevati nezakonite vsebine, povezane s spolno zlorabo otrok. Na evropski ravni bi nastal nov nadzorni organ – Center EU za spolno zlorabo otrok –, nacionalni organi pa bi imeli pristojnost zahtevati blokado ali odstranitev spornih vsebin.
Najbolj sporna točka je bila t. i. „odredba o odkrivanju“, ki bi oblastem omogočila pregledovanje zasebnih komunikacij uporabnikov. Po več neuspešnih poskusih različnih predsedstev je dansko vodstvo Sveta našlo kompromis: umik obveznega skeniranja zasebnih sporočil, navaja Euronews. Slednje pomeni, da oblasti ne bi imele pravne podlage za nadzor komunikacij, šifriranih od konca do konca, medtem ko bi platforme, kot sta Messenger ali Instagram, še naprej lahko izvajale lastno zaznavanje tveganih vsebin.
Industrija je osnutek kompromisa večinoma sprejela, vendar v Bruslju opozarjajo, da mora ostati ravnotežje med varstvom otrok in pravico do zasebnosti. Iz organizacije CCIA so poudarili: „Države članice EU so jasno povedale, da se uredba lahko nadaljuje le, če ohranja varnost mladoletnikov in hkrati varuje zaupnost komunikacij, vključno s šifriranjem od konca do konca.“ Dodali so, da pričakujejo, da bo to vodilo tudi nadaljnja pogajanja.
Zasebnostni zagovorniki svarijo pred množičnim nadzorom
Nevladne organizacije za varstvo podatkov in posamezni evropski poslanci opozarjajo, da bi tudi prostovoljno skeniranje lahko odprlo vrata pretiranemu nadzoru uporabnikov. Nekdanji poslanec Evropskega parlamenta Patrick Breyer je, kot povzema Euronews zapisal: „Kar je Svet danes potrdil, je trojanski konj. Z utrjevanjem ‘prostovoljnega’ množičnega skeniranja legitimizirajo množični nadzor milijonov Evropejcev brez naloga in na podlagi sistemov, ki so nagnjeni k napakam.“
Skrbi ostajajo tudi glede zanesljivosti algoritmov. Trenutni sistemi umetne inteligence, ki preverjajo posnetke spolne zlorabe otrok, po ugotovitvah preiskovalcev pogosto napačno označijo nedolžne vsebine. Podatki nemške zvezne policije kažejo, da je približno 50 odstotkov prijav pravno nerelevantnih.
V razpravah so se posamezne države, med njimi Češka, Nizozemska in Poljska, postavile proti predlaganemu kompromisu, a je Svet kljub temu oblikoval skupno besedilo. S tem se lahko odpre pot za trialog med Svetom, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, predviden za 2026.
Pogajanja bodo potekala pod časovnim pritiskom, saj se izteka veljavnost obstoječe uredbe o e-zasebnosti, ki platformam začasno dovoljuje prostovoljno skeniranje vsebin v boju proti spolni zlorabi otrok.
Foto: Pixabay
