V Velenju je letos potekala že četrta nacionalna kolesarska konferenca, ki jo je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo organiziralo skupaj z Mestno občino Velenje. Dogodek je bil namenjen poudarjanju pomena umeščanja hitrih kolesarskih povezav v urbani prostor, kar ima ključno vlogo pri izboljšanju dnevne mobilnosti v večjih slovenskih mestih.
Minister Bojan Kumer je ob otvoritvi konference poudaril, da ministrstvo že od začetka “posveča zelo veliko pozornosti razvoju tako kolesarske infrastrukture kot tudi vseh ostalih podstati trajnostne mobilnosti in storitev v korist ljudi.”
Opozoril je na obsežna finančna sredstva, ki jih država namenja razvoju te infrastrukture: »Ministrstvo na eni strani financira ukrepe trajnostne mobilnosti vseh občin z več kot 42 milijoni evrov kohezijskih sredstev, na drugi strani pa kar 44 milijonov evrov namenjamo prav mestnim občinam, kjer je potencial za dosego večjih sprememb dnevnih potovalnih navad največji.«
Poudaril je tudi, da je od leta 2019 vlada vložila skoraj 200 milijonov evrov v razvoj 500 kilometrov novih kolesarskih povezav, predvsem v mestih in njihovi okolici. V načrtu je še 71 milijonov evrov dodatnih vlaganj do leta 2029.
»Naša prioriteta je dnevna mobilnost, saj si na več nivojih, tako z izgradnjo infrastrukture kot z ozaveščevalnimi akcijami prizadevamo, da državljani postopno avtomobile zamenjajo za druge bolj trajnostne oblike mobilnosti.«
Minister bojan kumer
Ministrstvo hkrati spodbuja posameznike k uporabi električnih koles z razpisom subvencij, ki zajemajo do 500 evrov za mestna in do 1.000 evrov za tovorna električna kolesa. »Lani smo podelili 1,9 milijona evrov subvencij, letos je na voljo še dodatnih 2,6 milijona evrov,« je dodal Kumer.
Velenje kot primer dobre prakse
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je v nagovoru poudaril, da izbira lokacije letošnje konference ni bila naključna, saj so v mestu že večkrat dokazali predanost trajnostni mobilnosti: »Na področju mobilnosti smo bili tisti, ki smo orali ledino – med prvimi smo nudili brezplačni avtobusni prevoz in izposojo koles, z vsemi nadaljnjimi ukrepi in izgradnjo infrastrukture pa smo področje trajnostne mobilnosti samo še okrepili.«
Po Dermolovih besedah se je občina regijsko povezala s sosednjimi regijami in trenutno prenavlja sistem izposoje mestnih koles. »V Velenju je kolesarstvo doma, za kar se moram za posluh zahvaliti tako trenutni kot prejšnji vladi, saj smo to omogočili skupaj. K nam prihaja ogromno turistov ravno zaradi kolesarskih stez in primerne infrastrukture, na kar smo lahko ponosni.«
Napovedal je tudi nadaljnji razvoj storitev: »Skupaj z občani se privajamo na nek nov način življenja, s katerim kažemo tudi našim mlajšim generacijam, kako lahko bolj zdravo živimo in s tem prispevamo k čistejšemu in bolj zdravemu okolju.«
Izkušnje iz tujine in povezovanje občin
Na konferenci je sodeloval tudi Bram van Lieshout, namestnik veleposlanika Kraljevine Nizozemske, ki je pojasnil, da je kolesarjenje na Nizozemskem del nacionalne identitete: »To ne velja zgolj za državljane, to velja tudi za samo vlado in vladno politiko, saj dobro razumejo, da je premik iz prometne družbe, osredotočene na avtomobile, na družbo, osredotočeno na kolesa, dolg in poln izzivov.«
Van Lieshout je poudaril potrebo po sodelovanju različnih deležnikov: »V resnici zadržkov ne bi smelo biti, če bi bili vsi potrebni deležniki dovolj angažirani in bi podprli spremembe potovalnih navad, pri čemer se ne smemo ustaviti zgolj pri infrastrukturi.« Kot ključno je izpostavil tudi podporne elemente, kot so varne kolesarnice, tuši in prostori za preoblačenje na delovnih mestih.
David Gaarsdal Rønnov iz danske organizacije Cycle Superhighway Collaboration je predstavil primer povezovanja občin v Københavnu pri gradnji hitrih kolesarskih poti. »Uspešen razvoj kolesarske infrastrukture v Kopenhagnu lahko pripišemo dejstvu, da Kopenhagen ni vsiljeval svoje agende sosednjim občinam, ampak jim je skromno predstavil svojo vizijo in na srečo so jo bile sosednje občine pripravljene podpreti.«
Slovenija kot destinacija in prostor za izboljšave
Predstavnik mesta Utrecht Herbert Tiemens je dejal, da s hitrimi kolesarskimi povezavami spodbujajo kolesarjenje na razdaljah do 25 kilometrov: »Našo že obstoječo mrežo kolesarskih stez tako nadgrajujemo z odstranjevanjem ali preurejanjem ovir na stezah.« Ocenil je, da slovenska mesta premorejo dobro osnovo, a bo treba več pozornosti nameniti varnosti in privlačnosti tras.
Analizo kolesarskih poti po Podonavju je predstavila tudi Annika Morath iz organizacije Active2Public Transport. Slovenijo je označila kot priljubljeno destinacijo za kolesarske počitnice: »V Slovenijo na kolesarske počitnice prihajajo večinoma tujci, zato vidimo to kot priložnost za promocijo Slovenije kot kolesarske destinacije tudi domačim kolesarjem.«
Poudarila je zadovoljstvo turistov s ponudbo, hkrati pa izpostavila priložnosti za izboljšave: »Kolesarji so v Sloveniji najbolj zadovoljni z namestitvami in gastronomsko ponudbo, tudi s kolesarsko infrastrukturo, kjer pa vendarle vidijo priložnosti za izboljšave, kot tudi pri prevozu koles na vlakih in dostopnosti javnega prevoza na kolesarskih poteh.«
Miha D. Kovač
Foto: Danijel Novaković/STA/Gov.si
