Koordinator ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec je v odprtem pismu javnosti ostro opozoril na po njegovem mnenju globoko sistemsko krizo pravne države v Sloveniji. Povod za zapis sta bila dva aktualna primera, ki sta v zadnjih tednih močno odmevala v javnosti: razkritja v oddaji Tarča o domnevni korupcijski mreži v Ljubljani ter odločitev sodišča o izpustitvi osumljenca za brutalen umor v Novem mestu.
Kot je zapisal, ne gre za nepovezana dogodka, temveč za „simptoma iste bolezni – bolezni, imenovane sistemska korupcija in neučinkovitost pravosodja“. Pismo je naslovil tako na državljane kot na predstavnike oblasti, njegov namen pa je, kot izhaja iz zapisanega, predramiti javnost in prisiliti odločevalce k ukrepanju.
Mesojedec v uvodu izpostavi, da pismo nastaja v času, ko se „zdi, da so temelji naše pravne države dokončno razrahljani“. Po njegovem mnenju je zaupanje ljudi v institucije na kritični točki, razlog za to pa vidi v dolgotrajnih postopkih brez epilogov ter v odločitvah, ki jih javnost težko razume.
Ljubljana kot simbol politične nedotakljivosti
V prvem delu pisma se Mesojedec podrobneje loti primera Ljubljane. Kot je zapisal, gre za mesto, ki se navzven predstavlja kot zgled urejenosti, a se za to podobo po njegovih besedah skrivajo resni sumi klientelizma in korupcije. Oddaja Tarča je po njegovem „ponovno potrdila, kar se šepeta že leta“, in sicer da brez političnega posredovanja določeni postopki ne stečejo.
„Medtem ko navadni državljani za vsako dovoljenje trepetamo pred birokracijo, so za izbrance, kot kaže, pravila drugačna,“ je izpostavil. Ob tem je navedel primere spornih gradenj, razveljavljenih in nato vendarle izdanih dovoljenj ter domnevne podrejenosti uradnikov politični oblasti.
Kot je poudaril, ne gre več zgolj za govorice, temveč za „podroben opis delovanja sistema“, v katerem naj bi se vpliv kupoval z donacijami, dokumenti pa prikrivali v korist ozkega kroga ljudi. Ob tem je zapisal, da je problematično tudi ravnanje župana, ki očitke zavrača in jih označuje za „trače“, s čimer po njegovem kaže prepričanje o lastni nedotakljivosti.
Novo mesto in vprašanje varnosti navadnih ljudi
Drugi primer, ki ga Mesojedec izpostavlja, je odločitev v primeru brutalnega zločina v Novem mestu. Kot je navedel, bi moral biti primer razmeroma jasen, saj naj bi se zločin zgodil pred več pričami. Kljub temu je osumljenec po sodni odločitvi znova na prostosti.
„Isti sistem, ki je osumljenca spravil za zapahe, ugotovi, da dokazov zanj pravzaprav ni,“ je zapisal in dodal, da je to za javnost nepojmljivo. Po njegovem mnenju takšne odločitve ustvarjajo vtis, da država ni sposobna zaščititi niti najranljivejših, kar ima neposredne posledice za občutek varnosti.
Ob tem je opozoril, da storilec – ne glede na to, kdo je – ostaja na prostosti, zaupanje ljudi v pravosodje pa se še dodatno krha.
Poziv k odgovornosti in dejanjem
Mesojedec v pismu ne ostaja zgolj pri kritiki. Kot je poudaril, zgolj ugotovitve, da je sistem odpovedal, niso več dovolj. Od odgovornih pričakuje konkretne poteze. Posebej je izpostavil vlogo politike in zahteval, da se preneha s praznimi izjavami o „spoštovanju neodvisnosti sodstva“.
„Njihova dolžnost je, da zagotovijo delovanje sistema,“ je navedel in pozval k takojšnjemu in temeljitemu nadzoru nad postopki v obeh primerih. Organe pregona in sodstva je pozval, naj prenehajo z izgovori in naj delujejo v interesu ljudi, ki jih financirajo.
Opozorilo, da je potrpljenja konec
V zaključku pisma je Mesojedec opozoril, da potrpežljivosti v javnosti zmanjkuje. Kot je zapisal, zahteve niso več zgolj zapisane na papirju, temveč se lahko, če ne bo odziva, preselijo na ulice. „Zahtevamo pravno državo, ki deluje enako za vse – za župana in za navadnega državljana,“ je zaključil.
Njegov zapis je jasen signal nezadovoljstva dela javnosti, ki meni, da pravna država deluje selektivno. Ne glede na to, kako se bodo posamezni postopki končali, pismo razkriva bistveno dejstvo: zaupanje v institucije ni samoumevno in se izgublja hitreje, kot si politika morda želi priznati.
Foto: PU Novo mesto
