Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je poslancem posredovala predloge za izboljšanje boja proti korupciji. Med ključnimi spremembami predlaga bolj dorečen postopek pred komisijo, učinkovitejše sankcije, prednostno obravnavo zadev KPK na sodiščih ter uvedbo obveznega odziva na njena priporočila.
Kot poroča STA, je komisija v dopisu izpostavila, da gre za rešitve, ki jih zagovarja že dlje časa in jih ocenjuje kot nujne za izboljšanje učinkovitosti svojega dela ter celotnega sistema preprečevanja korupcije.
Poudarek na postopkih in sankcijah
KPK opozarja, da je treba postopek pred komisijo jasneje urediti, saj zaradi nejasnosti prihaja do različnih interpretacij in tudi zlorab procesnih pravic. Najpomembnejše odločitve namreč sprejema v posebnem ugotovitvenem postopku, ki po njihovem mnenju ni dovolj natančno definiran.
Po oceni komisije so tudi sankcije pogosto neučinkovite. Zato predlaga višje globe za prekrške in uvedbo dodatnih upravnih sankcij, kot so znižanje ali zadržanje plače ter začasna prepoved opravljanja določenih funkcij ob ugotovljenih kršitvah integritete.
Med predlogi je tudi jasnejša ureditev nezdružljivosti funkcij. Trenutno so pravila razpršena po različnih zakonih, kar povzroča pravne praznine in neenak položaj funkcionarjev. KPK predlaga enotno opredelitev dovoljenih dodatnih dejavnosti.
Lobiranje, pregon in evropski okvir
Komisija se zavzema tudi za preglednejšo ureditev lobiranja, vključno z uvedbo javnega razvida oseb, povezanih z interesnimi organizacijami, kar bi po njihovem mnenju okrepilo transparentnost.
Ob zakonodajnih spremembah poudarja tudi pomen učinkovitega pregona korupcijskih kaznivih dejanj. Po njenem mnenju je treba okrepiti delovanje organov preiskovanja, pregona in razsojanja, da bi zagotovili hitrejše postopke.
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je pojasnila, da so predloge poslali novim poslancem, saj se politične stranke strinjajo, da je treba boj proti korupciji okrepiti. Ob tem je poudarila, da “morajo biti spremembe sprejete v dialogu, da ugotovijo, ali so že vzpostavljeni nekateri mehanizmi, ki pa jih treba uporabljati drugače ali bolje”.
Glede morebitnega združevanja KPK z drugimi organi je dejala, da so naloge komisije drugačne od nalog tožilstva, zato ločevanje teh področij ostaja smiselno.
Izpostavila je tudi novo protikorupcijsko direktivo EU, ki jo mora Slovenija prenesti v dveh letih. Ta poudarja preventivo ter zahteva obstoj ločenih in neodvisnih organov za preprečevanje korupcije in pregon kaznivih dejanj, kar je po oceni komisije v Sloveniji že vzpostavljeno.
