Britanski monarh Karel III. je v letošnjem božičnem nagovoru narodu in državam Commonwealtha poudaril pomen sprave, sočutja in skupnih vrednot v času, ko se po njegovih besedah razdori v družbah doma in po svetu poglabljajo. V nagovoru je večkrat izpostavil simboliko poti in romanja kot prispodobe za osebno in skupnostno iskanje smisla, miru in odgovornosti.
Kralj je uvodoma spomnil na nedavni državniški obisk Vatikana, kjer sta s kraljico Kamilo skupaj s papežem Leonom XIV. obeležila jubilejno temo “Romarji upanja”. Ob tem je poudaril, da romanje ni zgolj verski pojem, temveč pot naprej v prihodnost in hkrati vračanje k preteklim izkušnjam, iz katerih se je mogoče učiti.
V nadaljevanju je navezal misel na letošnje obeleževanje 80. obletnice konca druge svetovne vojne v Evropi. Po njegovih besedah spomin na pogum in žrtvovanje vojakov ter povezanost skupnosti v času največjih preizkušenj ostaja brezčasen zgled. Gre za vrednote, ki so oblikovale Združeno kraljestvo in Commonwealth ter ostajajo pomembne tudi danes, ko se svet znova sooča z razdeljenostjo in negotovostjo.
Delitve sodobnega sveta in sporočilo božične zgodbe
Kralj Karel III. je opozoril, da nas ob novicah o delitvah doma in v tujini ne sme zapustiti zavest o človeški ceni vojn. Spomnil je na mlado starost številnih padlih vojakov, katerih grobovi na vojnih pokopališčih pričajo o žrtvah, ki so jih nosile pretekle generacije.
V tem kontekstu je izpostavil božično zgodbo, v kateri je potovanje osrednji motiv. Sveta družina je na poti v Betlehem ostala brez zavetja, modreci so se podali na dolgo romanje z vzhoda, pastirji pa so zapustili polja, da bi poiskali novorojenega Odrešenika. Skupna točka teh poti je po kraljevih besedah zanašanje na druge ljudi, njihovo prijaznost in solidarnost.
Vera, sočutje in notranja moč
Monarh je poudaril, da so skozi telesne in duševne preizkušnje ljudje našli notranjo moč, ki ostaja dragocena tudi danes. V času negotovosti velike vere po njegovem mnenju ponujajo vire upanja, trdoživosti v stiski, miru skozi odpuščanje ter spoštovanje do sočloveka. Prav ti temelji omogočajo gradnjo skupnosti in novih vezi med ljudmi različnih ozadij.
Ob sklicevanju na misel pesnika T. S. Eliota je dejal, da se v svetu, ki se zdi vse hitrejši, včasih velja ustaviti in umiriti misli. V raznolikosti skupnosti vidi moč, s katero je mogoče zagotoviti, da pravica prevlada nad krivico. Po njegovih besedah je nujno ohranjati vrednote sočutja in sprave, ki jih po krščanskem izročilu pooseblja življenje in smrt Jezusa Kristusa.
Zgledi poguma in skupno hrepenenje po miru
Kralj je navedel številne primere, ki so mu v zadnjem letu vlivali upanje – od vojaških veteranov in humanitarnih delavcev na najnevarnejših kriznih območjih do posameznikov in skupnosti, ki v vsakdanjem življenju izkazujejo spontan pogum in pripravljenost pomagati drugim. Posebej je izpostavil srečanja z ljudmi različnih ver, pri katerih ga je nagovorilo spoznanje, koliko skupnega imajo, predvsem hrepenenje po miru in spoštovanje do življenja.
V zaključnem delu nagovora se je vrnil k osrednjemu božičnemu sporočilu o prihodu tistega, ki je prišel na svet v skromnih razmerah in se postavil ob bok revnim in osamljenim. Molitev za mir in spravo, ki je po krščanskem izročilu prvič odmevala pri Betlehemu, po njegovih besedah ostaja aktualna tudi danes in nagovarja sodobne skupnosti. Ob tem je vsem zaželel miren in vesel božič.
[Foto: Wikimedia/Dan Marsh]
