Znanstveniki so razrešili dolgoletno razpravo o nastanku kraterja Silverpit v južnem Severnem morju. Nova raziskava, objavljena v reviji Nature Communications, prinaša najmočnejše dokaze doslej, da je struktura nastala zaradi trka asteroida ali kometa pred približno 43 do 46 milijoni let.
Krater, ki leži okoli 700 metrov pod morskim dnom in 130 kilometrov od obale Yorkshira, je bil od odkritja leta 2002 predmet številnih geoloških sporov. Gre za tri kilometre široko tvorbo, ki jo obkroža 20 kilometrov širok pas krožnih prelomov. Že prve raziskave so nakazovale, da bi lahko šlo za udarni krater, saj je njegova zgradba vključevala značilnosti, povezane s hiperhitrimi udarci.
Vendar pa so drugi strokovnjaki dolgo vztrajali, da je bil Silverpit oblikovan zaradi premikanja soli v globini ali vulkanske aktivnosti. Leta 2009 so geologi v reviji Geoscientist v večini celo glasovali proti hipotezi o udarcu.
Preobrat je prinesla nova raziskava pod vodstvom dr. Uisdeana Nicholsona, sedimentologa na Šoli za energetiko, geoznanost, infrastrukturo in družbo Univerze Heriot-Watt v Edinburghu. Raziskovalna ekipa je uporabila najsodobnejše metode seizmičnega slikanja ter mikroskopske analize kamnin, pridobljenih izpod morskega dna, s čimer so uspeli razkriti značilne ‘šokirane’ kristale kremena in feldspata. Po navedbah Nicholsona je šlo za pravo iskanje ‘igle v senu’, saj takšne strukture nastanejo izključno pri izjemno visokih udarnih pritiskih.
“Naši dokazi kažejo, da je 160 metrov širok asteroid zadel morsko dno pod majhnim kotom z zahoda,” je dejal Nicholson. Trk je sprožil 1,5 kilometra visoko zaveso iz skal in vode, ki se je nato zrušila in povzročila cunami z valovi, višjimi od 100 metrov.
Hipoteza o udarcu
Pri raziskavi je sodeloval tudi profesor Gareth Collins z Imperial Collegea v Londonu, ki je zagotovil numerične modele. Spomnil je, da je že pred leti menil, da je hipoteza o udarcu najbolj smiselna. »Zelo zadovoljujoče je, da smo končno našli rešitev. Zdaj lahko uporabimo nove podatke za raziskovanje, kako trki oblikujejo planete pod površjem, kar je na drugih svetovih izjemno težko preučevati,« je povedal Collins.
Univerza Heriot-Watt poudarja, da gre za enega redkih izjemno dobro ohranjenih udarnih kraterjev na Zemlji. Tektonika plošč in erozija običajno izbrišeta sledi večine takšnih dogodkov, zato jih je danes na kopnem potrjenih približno 200, v oceanih pa zgolj nekaj več kot 30. Silverpit tako pridružujejo strukturam, kot sta znameniti Chicxulub v Mehiki, povezan z izumrtjem dinozavrov, in nedavno potrjeni krater Nadir ob obali zahodne Afrike.
“Te ugotovitve nam omogočajo boljše razumevanje, kako so trki asteroidov oblikovali naš planet skozi zgodovino, hkrati pa prispevajo k razmisleku, kaj bi pomenil morebiten prihodnji trk,” je dodal Nicholson.
Raziskava Univerze Heriot-Watt tako zaključuje eno najdaljših geoloških razprav v Veliki Britaniji in hkrati odpira nova vprašanja o vlogi kozmičnih trkov pri oblikovanju Zemlje.
Foto: Freepik
