Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po berlinskih pogovorih dejal, da bo ameriška delegacija nadaljevala posvetovanja z Moskvo, vendar po njegovih besedah ostaja odprto vprašanje, ali bodo predstavniki Washingtona rusko vodstvo prepričali v ustavitev vojne in sprejem osnutka mirovnega načrta.
Iz Moskve so se medtem odzvali z zavrnitvijo vsakršnega popuščanja. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je v torek poudaril, da Rusija ne bo sprejela nobenega „kompromisa“ glede ozemelj, ki jih ima za svoja. Po njegovih besedah Moskva vztraja pri nadzoru nad petimi ukrajinskimi regijami: Krimom, Doneckom, Luganskom, Zaporožjem in Hersonom.
Dejanski nadzor ruskih sil nad temi območji ostaja nepopoln. Poleg priključenega Krima in skoraj celotne Luganske regije Rusija nima popolnega nadzora nad preostalimi tremi regijami, v Zaporožju in Hersonu pa nima pod nadzorom niti regionalnih prestolnic.
Medtem ko so evropski voditelji v Berlinu znova izrazili pripravljenost, da Ukrajino v prihodnje zaščitijo pred Rusijo, tudi z vojaškimi sredstvi, Kremelj hkrati zahteva lastna varnostna jamstva. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je po navajanju Euronewsa dejal, da Moskva ne bo sprejela sporazuma, če bi „Kijev podpisal mirovne dogovore in jih nato začel sabotirati“. Ob tem je ponovil trditve, ki odgovornost za vojno prelagajo na Ukrajino, čeprav ta po mednarodnem pravu ni izvedla agresije proti Rusiji.
Peskov je znova navajal tudi trditve, da naj bi Nato s svojim delovanjem v Ukrajini sprožil rusko vojaško posredovanje, čeprav predstavniki zavezništva niso del ukrajinskih vladnih ali državnih institucij, prav tako pa zavezniške sile niso bile nameščene v državi niti pred obsežno rusko invazijo februarja 2022 niti po njej.
Rusija verjetno ne bo sodelovala v morebitnem božičnem premirju
Kremelj je v torek sporočil tudi, da Rusija verjetno ne bo sodelovala v morebitnem božičnem premirju. Nemški kancler Friedrich Merz je v ponedeljek v Berlinu sicer ocenil, da bi začasna prekinitev napadov med prazniki lahko odprla prostor za nadaljnje pogovore o trajnejšem premirju.
Zelenski je dejal, da Kijev podpira idejo o časovno omejenem premirju, tudi glede napadov na energetsko infrastrukturo, vendar je Moskva to možnost zavrnila. „Želimo si miru. Ne želimo premirja, ki bi Ukrajini dalo predah za nadaljevanje vojne,“ je dejal Peskov in dodal, da želi Rusija „ustaviti vojno, doseči svoje cilje in zavarovati svoje interese“.
Po pogovorih z ameriškimi predstavniki v Berlinu je Zelenski ocenil, da je bil dosežen pomemben napredek. Poudaril je, da so se ameriški odposlanci pred srečanji z ukrajinsko stranjo večkrat pogovarjali tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. „Pomembno mi je bilo, da so slišali stališča Ukrajine,“ je dejal in dodal, da jih bodo zdaj predstavili ruski strani. Ob tem je priznal, da ni jasno, kako bo Moskva na predloge reagirala.
Zelenski je po Berlinu odpotoval na Nizozemsko, kjer je v parlamentu dejal, da gre za „najbolj intenzivna in osredotočena pogajanja za mir“ od začetka leta 2022. Ob tem je poudaril, da si ZDA želijo hitrega zaključka pogajanj, za Kijev pa ostaja ključno, da hitrost ne prevlada nad vsebino. Po njegovih besedah bo Ukrajina svoj del dokumentov zaključila v kratkem, nato pa bodo sledila posvetovanja z Moskvo in ameriškim predsednikom, zatem pa še morebitna nova srečanja pogajalskih skupin.
Ostri odzivi Moskve na berlinska pogajanja
V Moskvi so bila berlinska pogajanja deležna ostrih odzivov. Kremelj vztraja, da ne bo ustavil vojne, dokler ne bodo odpravljeni tako imenovani „temeljni vzroki“, med katerimi navaja približevanje Ukrajine EU in Natu ter druge trditve, s katerimi je Rusija utemeljevala invazijo leta 2022. Za te obtožbe doslej niso bili predloženi dokazi.
Po navedbah udeležencev pogajanj je bil prvotni osnutek dokumenta, ki je vključeval tudi zahteve po amnestiji ruskih sil, spremenjen in zdaj v večji meri odraža stališča Kijeva in Bruslja. Zelenski je dejal, da v primeru popolne zavrnitve najnovejšega načrta pričakuje zaostritev sankcij in povečano vojaško pomoč ZDA, zlasti na področju zračne obrambe.
Medtem Rusija nadaljuje okrepljene napade, zlasti na energetsko infrastrukturo, navaja Euronews. Po podatkih misije Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini je bilo novembra v ruskih napadih ubitih najmanj 226 civilistov, 952 pa ranjenih. Več kot polovica civilnih žrtev je bila posledica uporabe raket dolgega dosega in brezpilotnih letal v gosto poseljenih območjih.
Misija ZN je opozorila, da so zaradi napadov milijoni ljudi izpostavljeni dolgotrajnim izpadom elektrike, ogrevanja in vode, razmere pa se z zimo dodatno zaostrujejo. Kljub temu po zadnji raziskavi Kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo 63 odstotkov prebivalcev Ukrajine še vedno pravi, da so pripravljeni vztrajati v vojni, kolikor bo potrebno.
[Foto: Zajem zaslona/YT]
